Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom nespremenjen
Javnofinančni primanjkljaj je v območju z evrom v drugem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih znašal tri odstotke, v EU pa 3,1 odstotka BDP. V primerjavi s prvim četrtletjem je v evrskem območju ostal nespremenjen, v EU je bil višji za 0,2 odstotne točke. Javni dolg se je zvišal na 88,1 oz. 81,5 odstotka BDP.
Javnofinančni izdatki v evrskem območju so v drugem četrtletju znašali 49,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni prihodki pa 46,2 odstotka BDP. Oboji so se v četrtletni primerjavi povečali za 0,4 odstotne točke, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
V EU so javnofinančni izdatki znašali 48,9 odstotka BDP, v četrtletju prej 48,5 odstotka, javnofinančni prihodki pa 45,7 odstotka BDP, v prvem četrtletju 45,6 odstotka.
Slovenija je imela po sezonsko prilagojenih podatkih v drugem četrtletju 1,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, potem ko je v prvem četrtletju ta znašal 0,7 odstotka, v drugem lanskem četrtletju pa dva odstotka BDP.
Javni dolg območja z evrom je konec drugega četrtletja znašal 13,095 milijarde evrov oz. 88,1 odstotka BDP, v prvem 87,8 odstotka BDP. V EU se je povečal z 81,3 na 81,5 odstotka BDP in je znašal 14,300 milijarde evrov.
Najvišje deleže javnega dolga ob koncu drugega letošnjega četrtletja so imele Grčija (163,6 odstotka BDP) ter Italija in Francija, najnižjega pa Bolgarija (22,1 odstotka) ter Estonija in Luksemburg.
V Sloveniji je konec drugega četrtletja javni dolg znašal 69,6 odstotka BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju in prav toliko manj kot v drugem lanskem četrtletju.
