Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom in EU nižji, javni dolg višji

Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom je v prvem četrtletju znašal 3,2 odstotka, v EU pa tri odstotke BDP, kar je za 0,8 in 0,9 odstotne točke manj kot v zadnjem lanskem četrtletju. Na drugi strani je porasel javni dolg, v območju z evrom z 88,2 na 88,7 odstotka BDP, v EU s 81,5 na 82 odstotkov BDP, je danes objavil Eurostat.

Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom in v EU je bil v obeh primerih po sezonsko prilagojenih podatkih za 0,1 odstotno točko nižji kot v prvem četrtletju lani.

Javnofinančni izdatki so znašali 49,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni prihodki pa 46,2 odstotka BDP. Izdatki so se v četrtletni primerjavi zmanjšali za 1,3 odstotne točke, prihodki pa za 0,5 odstotne točke.

V EU so javnofinančni izdatki znašali 48,9 odstotka BDP (v zadnjem lanskem četrtletju 50,1 odstotka), javnofinančni prihodki pa 45,9 odstotka BDP (v zadnjem lanskem četrtletju 46,2 odstotka).

Presežek v javnih financah so imele štiri članice, in sicer Danska (3,8 odstotka BDP), Irska (1,6 odstotka), Portugalska (0,6 odstotka) in Litva (0,1 odstotka). Največji javnofinančni primanjkljaj pa so beležile Romunija (-7,0 odstotka odstotka BDP), Madžarska (-6,0 odstotka) ter Francija in Bolgarija (po -5,6 odstotka).

Slovenija je imela po sezonsko prilagojenih podatkih v prvem četrtletju 2,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj, potem ko je v zadnjem lanskem četrtletju ta znašal 1,2 odstotka, v prvem lanskem četrtletju pa 2,7 odstotka BDP.

Javni dolg 20 članic območja z evrom je znašal 12,926 milijard evrov oz. 88,7 odstotka BDP, kar je 0,5 odstotne točke več kot v zadnjem lanskem četrtletju in 0,4 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju lani.

Javni dolg držav EU je bil s 14.102 milijardami evrov pri 82 odstotkih BDP, pol odstotne točke več v četrtletni in odstotno točko manj v medletni primerjavi.

Najvišje deleže javnega dolga ob koncu prvega letošnjega četrtletja so statistiki zabeležili v Grčiji (159,8 odstotka BDP), Italiji (137,7 odstotka), Franciji (110,8 odstotka), Španiji (108,9 odstotka) in na Portugalskem (100,4 odstotka). najnižje pa v Bolgariji (22,6 odstotka), Estoniji (22,6 odstotka) in Luksemburgu (27,2 odstotka).

V četrtletni primerjavi se je javni dolg zvišal v 20, znižal pa v sedmih članicah EU. Najvišjo rast so imele Slovaška (+4,6 odstotne točke), Estonija (+4,0 odstotne točke), Belgija (+3,1 odstotne točke), Romunija (+2,8 odstotne točke), Madžarska (+2,5 odstotne točke) in Avstrija (+2,1 odstotne točke). Največji padec pa so imeli Grčija (-2,1 odstotne točke), Ciper in Nizozemska (po -1,2 odstotne točke), Švedska in Irska (po -0,8 odstotne točke) ter Nemčija (-0,2 odstotne točke).

V medletni primerjavi pa se je javni dolg povečal v 12 članicah, zmanjšal v 14, na Irskem pa je ostal nespremenjen. Najbolj je javni dolg porasel Estoniji (+6,3 odstotne točke), Finski (+4,2 odstotne točke), Poljski (+3,3 odstotne točke), Slovaški (+2,7 odstotne točke), Romuniji (+2,2 odstotne točke), Litvi (+2,1 odstotne točke) in Belgiji (+2,0 odstotne točke). Najbolj upadel pa Portugalski (-12 odstotnih točk), Grčiji (-9,6 odstotne točke), Cipru (-6,8 odstotne točke), Hrvaški (-5,3 odstotne točke), Nizozemski (-2,8 odstotne točke) ter Španiji in Nemčiji (po -2,2 odstotni točki).

V Sloveniji je v prvem četrtletju javni dolg znašal 70,7 odstotka BDP, kar je 1,5 odstotne točke več kot v zadnjem lanskem četrtletju in za prav toliko manj kot v prvem četrtletju lani.