Članice večinoma naklonjene poenostavitvi dolgoročnega proračuna EU

Države članice so večinoma naklonjene poenostavitvi dolgoročnega proračuna EU (MFF), je po današnji prvi ministrski razpravi o predlogu prihodnjega MFF povedala danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre, katere država trenutno predseduje Svetu EU. Zaveda se, da bodo pogajanja zahtevna, vendar pa med članicami vlada konstruktiven duh.

Predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028-2034 v višini skoraj 2000 milijard evrov, ki ga je v sredo predstavila Evropska komisija, je po navedbah Bjerre dobra podlaga za zahtevna pogajanja, ki so pred državami članicami.

“Zastaviti želimo ambiciozno in odgovorno pot za močno, odporno in konkurenčno EU. Zato je treba pri proračunu EU ubrati nov pristop. Današnje srečanje je pokazalo široko podporo enostavnejšemu in učinkovitejšemu proračunu, ki bo obravnaval skupne evropske izzive,” je povedala po razpravi ministrov za evropske zadeve z evropskim komisarjem za proračun Piotrom Serafinom.

Ministrica je dodala, da imajo članice različna stališča, vendar pa je njihov pristop konstruktiven.

Komisar je po zasedanju dejal, da je ministrom pojasnil številne nesporazume v povezavi s predlogom, predstavljenim v sredo, med drugim, da ne bo prišlo do rezov v sredstva za podporo evropskim kmetom.

“Eno ključnih načel tega svežnja je, da moramo stabilizirati nacionalne prispevke držav članic. Razumemo, da ni čas, da od članic zahtevamo višje prispevke v evropski proračun,” je navedel eno od sporočil ministrom. Po navedbah virov pri EU bodo članice med letoma 2028 in 2034 letno prispevale toliko kot leta 2027.

Zato je treba po Serafinovih besedah sprejeti ambiciozen dogovor o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna, da bi lahko zagotovili sredstva za nove prednostne naloge.

Predlagani novi lastni viri bi glede na predlog Bruslja med drugim temeljili na trošarini za tobačne izdelke in nepobranih elektronskih odpadkih, v proračun EU pa bi prispevala tudi podjetja z letnim prometom nad 100 milijonov evrov.

Ostro nasprotovanje slednjemu je že izrazila Nemčija, ki nasprotuje tudi tako velikemu obsegu predlaganega proračuna. Takšnega mnenja sta tudi Nizozemska in Avstrija, ki kot neto plačnici v proračun tradicionalno veljata za t. i. varčni državi članici.

Da EU za odgovor na izzive, s katerimi se sooča, potrebuje ambiciozen proračun, pa medtem poudarjajo v Parizu.

Več ministrov je sicer ob prihodu na današnje zasedanje poudarjalo, da je še prezgodaj za podrobnejše komentarje predloga komisije.

Zdaj se bodo pogovori nadaljevali na tehnični ravni, ko bo priložnost za dodatna pojasnila Evropske komisije o predlogu. Prava pogajanja se bodo začela jeseni, pri čemer se bo dansko predsedstvo Sveta EU po neuradnih informacijah do konca leta posvetilo predvsem pogovorom o prenovljeni strukturi MFF, ne pa še o višini sredstev. Cilj je, da bi do vrha voditeljev članic v drugi polovici decembra pripravili prvi osnutek pogajalskega okvira.