Četrtkov vrh EU-Kitajska v znamenju trgovinskih napetosti in Ukrajine (ozadje)
Voditelji EU in Kitajske se bodo v četrtek v Pekingu sestali na vrhu ob 50. obletnici vzpostavitve odnosov med stranema. Po pričakovanjih ga bodo zaznamovale napetosti v trgovinskih odnosih in ruska agresija na Ukrajino. Že v sredo bo v Tokiu potekal vrh EU-Japonska, v ospredju katerega bosta gospodarsko in varnostno sodelovanje.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se bosta v okviru 25. vrha EU-Kitajska najprej srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa še s premierjem Li Qiangom.
V pogovorih s Xijem se bosta po napovedih Bruslja posvetila dvostranskim odnosom in trenutnim geopolitičnim razmeram, vključno z rusko agresijo na Ukrajino. Na srečanju s premierjem pa bodo pozornost namenili predvsem trgovinskim in gospodarskim vidikom odnosov.
“Vrh je priložnost za iskrene in konstruktivne pogovore na najvišji ravni o vprašanjih, ki so pomembni za obe strani. Želimo dialog, resničen angažma in konkreten napredek. Naš cilj je pravičen in uravnotežen odnos, ki bo koristil obema stranema,” je v petek o pričakovanjih glede vrha povedal Costa.
EU si prizadeva predvsem za bolj uravnotežen odnos na področju blagovne menjave s Kitajsko, s katero je imela lani malenkost več kot 300 milijard evrov primanjkljaja.
Von der Leyen je Pekingu v začetku meseca v nagovoru v Evropskem parlamentu očitala, da ovira dostop evropskih izdelkov do kitajskega trga. Obenem kitajske oblasti po njenih navedbah s subvencijami spodbujajo presežno domačo proizvodnjo, zaradi česar kitajski izdelki preplavljajo globalne trge, vključno z evropskim.
“Če želimo napredek v našem partnerstvu, potrebujemo resnično ponovno uravnoteženje: manj izkrivljanja trga, manj presežnega blaga, izvoženega iz Kitajske, ter pravičen in recipročen dostop za evropska podjetja na Kitajskem,” je povedala v razpravi z evroposlanci o pripravah na vrh EU-Kitajska.
EU si po njenih besedah prav tako prizadeva, da bi Peking omilil izvozne omejitve na področju kritičnih surovin. Bo pa v vsakem primeru nadaljevala zmanjševanje tveganj, povezanih z uvozom tovrstnih surovin iz Kitajske, je zatrdila.
Na kitajskem zunanjem ministrstvu so v odzivu na govor von der Leyen poudarili, da bi morala Evropa “ponovno uravnotežiti svojo miselnost, ne pa gospodarskih odnosov s Kitajsko”.
Trgovinski odnosi med stranema so sicer vse bolj zaostreni. Med drugim je EU lani uvedla carine na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem. Peking pa je odgovoril s preiskavami uvoza svinjine, mlečnih izdelkov in žganih pijač iz EU. V začetku meseca je uvedel protidampinške dajatve na uvoz vinjaka, ki pa so se jim največji francoski izvozniki izognili.
Stališča Bruslja in Pekinga se prav tako precej razlikujejo glede ruske agresije na Ukrajino, ki jo Kitajska po navedbah von der Leyen omogoča. Kitajska podjetja po podatkih neimenovanih diplomatov EU dobavijo okoli 80 odstotkov proizvodov za dvojno rabo, ki jih Moskva uporablja v vojni.
Od Kitajske po neuradnih informacijah ne pričakujejo, da bo prekinila svoje odnose z zavezniško državo, ampak predvsem, da okrepi nadzor nad izvozom.
“Če Kitajska trdi, da brani na pravilih temelječ mednarodni red, potem mora nedvoumno obsoditi rusko kršenje ukrajinske suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodno priznanih meja. Obenem mora temu ustrezno ravnati,” je v začetku meseca poudarila von der Leyen.
Predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta bosta v pogovorih v kitajski prestolnici izrazila tudi zaskrbljenost nad zaostrovanjem napetosti v Južnokitajskem morju in v odnosih med Pekingom in Tajvanom, navajajo viri pri EU.
Med temami, pri kateri v Bruslju vidijo možnost skupnega delovanja s Pekingom, pa je predvsem boj proti podnebnim spremembam.
Podobne teme bodo tudi v ospredju sredinega vrha EU-Japonska, pri čemer imata strani precej bolj podobna stališča kot EU in Kitajska. Costo in von der Leyen bo v Tokiu gostil japonski premier Shigeru Ishiba, ki je po lanskoletni izgubi večine v spodnjem domu parlamenta minuli konec tedna na volitvah ostal še brez večine v senatu. Vendar pa naj to ne bi vplivalo na vrhunsko srečanje.
Že 30. dvostranski vrh bo priložnost za poglobitev odnosov na področjih varnosti in obrambe, gospodarstva in gospodarske konkurenčnosti ter podpore multilateralizmu.
Pričakovati je, da bodo govorili še o aktualnih geopolitičnih napetostih, vključno z vojno v Ukrajini, bližnjevzhodnim konfliktom in varnostnimi razmerami v indijsko-pacifiški regiji.
Voditelji se bodo po napovedih posvetovali tudi o odzivu na uvedbo ameriških carin na uvoz blaga. Tako EU kot Japonska se namreč z administracijo predsednika ZDA Donalda Trumpa pogajata o trgovinskem dogovoru, da bi se izognili uvedbi višjih carin, napovedanih za 1. avgust.
