Žbogar predstavil program predsedovanja Varnostnemu svetu ZN

Veleposlanik Samuel Žbogar je včeraj predstavil program drugega in zadnjega predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu ZN v tem mandatu, ki ga bo ta teden zaznamoval obisk Sirije. V drugem tednu se obeta obisk zunanje ministrice Tanje Fajon, sredi meseca odprta razprava Voditeljstvo za mir, nato pa še Bližnji vzhod in afriške krize.

Slovenija je Varnostnemu svetu ZN v tem mandatu, ki ga končuje 31. decembra, prvič predsedovala septembra lani in tudi takrat si je kot osrednjo temo svojega odprtega zasedanja izbrala naslov Voditeljstvo za mir.

Države članice Varnostnega sveta ZN so razpravljale o vlogi svetovne organizacije v današnjem svetu in podajale predloge, tokrat pa naj bi se razprava vrtela predvsem okrog naslednika ali naslednice Antonia Guterresa na položaju generalnega sekretarja ZN.

Žbogar je dejal, da Slovenija pri tem meni, da je napočil čas za prvo generalno sekretarko, vendar osebno meni, da ta ne bo prišla iz Evrope, glede na to, da je sedanji generalni sekretar Portugalec.

Na novinarski konferenci je Žbogar dejal, da so se ZN znašli v težavnem položaju, ko njihovo vlogo pri iskanju miru poskušajo prevzeti večje države in na regionalnih ravneh tudi manjše države.

“Zagotovo je bilo to obdobje najbolj zahtevno v mojem diplomatskem življenju, hkrati pa mi je dalo največ zadovoljstva. “Biti član Varnostnega sveta – eden od 15 – je posebna čast in odgovornost in mislim, da smo kot ekipa dve leti delovali zelo odgovorno,” je dejal kasneje v izjavi za slovenske dopisnike.

Menil je, da si je Slovenija v dveh letih zgradila zaupanje med članicami Varnostnega sveta in je lahko dosegla marsikaj, kar drugim ne bi uspelo. Kot primer je navedel obisk Sirije in Libanona, ki se je uvodoma zdel nemogoč.

Številne države kandidirajo za Varnostni svet ZN, da bi si izboljšale odnose s stalnimi članicami, na čelu z ZDA. Slovenija najbolj očitno glede vojne v Gazi ni bila na isti valovni dolžini z Washingtonom, vendar pa je Žbogar menil, da je članstvo Slovenije v najpomembnejšem organu ZN zagotovo koristno.

“Mislim, da se nam je izplačalo in smo našli svoj glas v Varnostnem svetu. Članstvo je tudi povratno vplivalo na izostritev zunanje politike. Mislim, da stalne članice ne spoštujejo nujno tistega, ki jim kima. Včasih se ceni tudi nasprotovanje, če je argumentirano. Mislim, da smo imeli nekaj primerov, da smo argumentirali, ko je bilo potrebno nekaj narediti v določeno smer in na koncu je bilo to sprejeto s strani vseh članic. Včasih je dobro pokazati, da imaš svoje mnenje,” je dejal Žbogar.

Veliko kritik je bilo pred kratkim na račun resolucije, ki je potrdila mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, vendar pa je Žbogar pri tem spomnil, da je bila to edina možnost za mir, ker druge alternative ni bilo in mir sedaj je. Slovenija si sicer želi, da bi Odbor za mir v Gazi pogosteje poročal o svojem delu, ne le vsake pol leta pisno, kot to določa resolucija.

“ZDA so tiste, ki so v tem trenutku sposobne doseči mir, čeprav so tudi omogočile, da je vojna trajala toliko časa. Brez podpore ZDA Izrael ne bi toliko časa bombardiral Gaze. Vendar tudi ZDA spoznavajo, da potrebujejo ZN za uresničevanje sporazumov in mislim, da se bo kmalu pokazalo, da države, ki bodo napotile vojake v Gazo, potrebujejo močnejši mandat Varnostnega sveta,” je dejal.

Čeprav je ni na uradnem programu predsedovanja, pa je Žbogar zagotovil, da bodo decembra imeli zasedanje o Ukrajini v vsakem primeru. Sicer dvomi, da bo kmalu treba potrditi kakšen mirovni sporazum, saj gre za kompleksna pogajanja. “Če bosta Ukrajina in Rusija podpisali dogovor, bomo z veseljem to potrdili v Varnostnem svetu,” je dejal in dodal, da bodo zanesljivo govorili o Ukrajini, četudi se bo vojna nadaljevala.

Žbogar je napovedal, da bo zunanja ministrica Fajon 8. decembra vodila zasedanje Varnostnega sveta na temo sodelovanja z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), dva dni pozneje, v sredo, 10. decembra, pa o Afganistanu s poudarkom na položaju žensk.

Člani Varnostnega sveta v torek potujejo na obisk Sirije in Libanona, kjer ostajajo do konca tedna, Žbogar pa iz varnostnih razlogov ni povedal, kdo od veleposlanikov bo potoval, niti s kom vse imajo predvideva srečanja. Pred odhodom bodo imeli še zasedanje o misiji ZN v Iraku (Unami), ki s koncem leta zapira svoja vrata.

Tretji teden predsedovanja se bo začel z odprto razpravo Voditeljstvo za mir, do konca tedna pa bodo potekala še med drugim zasedanja o Zahodnem bregu, Siriji in Libiji. Do konca leta je predvidena potrditev nekaj resolucij za podaljšanje mandatov mirovnih misij – med drugim Undof-Sirija, Monusco-DR Kongo in Aussom-Somalija.

Predvidena je seja ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma v Bosni in Hercegovini, kjer načrtujejo predsedniško izjavo, na vrsto lahko prideta še Sudan in Mjanmar ter Gaza, glede Venezuele, na katero pritiskajo ZDA, pa trenutno ni napovedanih zasedanj.

Ob koncu novinarske konference je Žbogar še dejal, da je Slovenija ob prevzemu predsedovanja predala namenu novo opremo za pisarno predsedujočega Varnostnemu svetu – stole Rex Nika Kralja in luči zakoncev Vehovar, ki bodo zamenjali dotrajano in poškodovano opremo. Za obiskovalce pa bo redno na sporedu tudi potica iz Clevelanda.