Zavarovalni trg stabilen in kapitalsko trden

Zavarovalni trg so v Sloveniji lani zaznamovali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter ugodno gospodarsko okolje in bolj prijazno vreme. “Zavarovalni trg zelo stabilen in kapitalsko trden, kar potrošnike lahko navdaja z zaupanjem v varnost zavarovalnic,” je dejal direktor Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) Gorazd Čibej.

Tveganja so se po besedah njegovega namestnika Nika Erkerja lani skoncentrirala na kibernetska in podnebna. Na področju kibernetskega tveganja nobena od zavarovalnic ni doživela nekega hudega napada, na področju podnebne varnosti pa so bile škode po svetu visoke, zavarovanih je bila približno samo tretjina. Ker je bilo lani najtoplejše leto v zadnjem obdobju, gre po njegovem za nov segment, s katerim so soočajo zavarovalnice.

V AZN, ki v teh dneh praznuje 25-letnico delovanja, so na današnji novinarski konferenci opozorili na veliko zavarovalno vrzel na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami. Ta se giblje okoli 70 odstotkov pri poplavah in okoli 80 odstotkov pri potresu. Pri tem je zelo pomembno osveščanje ljudi, zato so pripravili brošuro Ne čakajmo na potres, zavarujmo svoj dom.

Po katastrofalnih posledicah poplav je bila lani ustanovljena delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstev za finance in naravne vire, zavarovalnega združenja in AZN. AZN je po poplavah naredila tudi prečni pregled zavarovalnega trga. “Pogledali smo pogoje in tam, kjer smo ugotovili nepravilnosti oz. neskladnosti z zakonodajo, so jih zavarovalnice ustrezno popravile,” je dejal Čibej.

“V Sloveniji so za nevarnost potresa največji problem večstanovanjske stavbe,” je poudaril Erker. Pri iskanju rešitev so pregledali ureditve v drugih državah, ki so zelo različne. Primeri dobrih praks kažejo rešitve v smeri obveznega zavarovanja, subvencij ali davčnih spodbud države, ali da gre del premije pri vsakem zavarovanju za kritje naravnih nesreč, kar je praksa v Španiji, je naštel.

V AZN po njegovih navedbah za Slovenijo kot rešitev vidijo obvezno zavarovanje za etažne lastnike, ki bi zavezala upravnika bloka k obveznemu zavarovanju stavbe, država pa bi to zavarovanje lahko spodbudila na različne načine. “Drug primer dobre prakse je Španija, kjer gre del vsake premoženjske zavarovalne premije, tudi na primer ob zavarovanju avtomobila, za zavarovanje pred naravnimi nesrečami. Iz tega se potem lahko krijejo škode,” je pojasnil.

Kot je dodal Čibej, je v Sloveniji potresno zavarovanih le 20 odstotkov teh stavb, kar je ogromna zavarovalna vrzel, ki bi jo morali po njegovem čim prej zapolniti. Na splošno pa kar dve tretjini hiš v Sloveniji nima ustreznega zavarovanja. Z ustrezno zavarovanostjo bi zagotovili večjo varnost prebivalcev ter hitro in učinkovito sanacijo škode v primeru uničujočega potresa, je dejal.

Pri iskanju najboljših možnih rešitev je po Čibejevih besedah pomemben časovni element. “Potres je lahko danes, jutri ali čez 10 let, dejstvo pa je, da Slovenija leži na enem izmed najbolj potresno ogroženih področij v Evropi,” je opozoril. Če bi se potres v hrvaški Petrinji, ki se je zgodil leta 2020, zgodil v Ljubljani, bi to pomenilo, da bi škoda na stavbah znašala okoli devet milijard evrov, je ponazoril.

Vodstvo AZN je danes predstavilo tudi glavne ugotovitve iz poročila za leto 2024. Na zavarovalniškem trgu je delovalo 10 zavarovalnic, dve pozavarovalnici in štiri pokojninske družbe, ki so imele v bilancah skupno 11,8 milijarde evrov sredstev. Zavarovalnice so lani obračunale za 2,4 milijarde evrov bruto premij, približno 13 odstotkov manj kot leta 2023.

Od tega je bilo 1,8 milijarde evrov premoženjskih in 630 milijonov nepremoženjskih zavarovanj. Obseg zadnjih se je nekoliko povečal, medtem ko je obseg premoženjskih zavarovanj padel za slabih 18 odstotkov, zlasti po zaslugi zavarovanja za stroške zdravljenja, ki se je po obsegu skrčilo za 92 odstotkov. Vplačila v vse druge oblike premoženjskih zavarovanj so se medtem povečala.

V Sloveniji so lani neurja s točo povzročila za 90 milijonov evrov škode. Daleč največjo škodo so povzročile poplave leta 2023, ko so zavarovalnice izplačale za približno 130 milijonov evrov škode.

Zavarovalnice so poslovno leto zaključile z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 282 milijonov evrov, pozavarovalnice 66 milijonov evrov in pokojninske družbe 12 milijonov evrov. Količnik kapitalske ustreznosti zavarovalnic in pozavarovalnic je bil nad zahtevanim, pri zavarovalnicah je znašal 252, pri pozavarovalnicah pa 274. Pri pokojninskih družbah je znašal 232.

AZN je po besedah namestnice direktorja Katje Grošelj Ziherl lani izdala 41 priporočil in opozoril, pet odredb o odpravi kršitev in 148 odvzemov dovoljenj na področju zavarovalnega zastopanja in posredovanja. Opravila je šest pregledov poslovanja zavarovalnic. Izvajala je tudi nadzorniške aktivnosti na področju izločenih poslov in kibernetske varnosti.

Back to top button