Za preprečevanje škode zaradi izliva vode po mnenju panelistov nujni preventivni ukrepi
Izliv vode je eden najpogostejših vzrokov za nastanek škode v stanovanjskih hišah in najpogostejši vzrok v večstanovanjskih stavbah, so poudarili na današnjem dogodku Zavarovalnice Triglav v Ljubljani. Panelisti so pozvali k preventivnim ukrepom in poudarili, da zavarovanje premoženja še ne pomeni nujno tudi zavarovanja odgovornosti.
Okoli 35 odstotkov vseh škodnih primerov v večstanovanjskih stavbah je povezanih z izlivom vode, obenem pa je to razlog za 60 odstotkov vseh domskih asistenc Zavarovalnice Triglav v zadnjih šestih letih. Ta delež iz leta v leto narašča, je povedal direktor severne regije Zavarovalnice Triglav, ki pokriva severno Slovenijo, Uroš Metličar.
Po njegovih besedah gre za preplet več dejavnikov, izstopajo pa kakovost materialov in izvedbe ter vzdrževanje. Ker se stanovanjski fond stara, je posledično tudi več z dotrajanostjo povezanih težav.
Na to je opozoril tudi podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Zoran Simčič. Pri gradnji so danes na voljo kakovostnejši materiali, vendar pa pogosteje kot včasih prihaja do slabše opravljenih del, je dejal. To pripisuje tudi pomanjkanju ustreznih kadrov.
Poleg tega danes marsikdo iz estetskih razlogov izbere manj praktične rešitve, ki so tudi težje za vzdrževanje in lahko ob okvari povzročijo večje težave. “Vsekakor je dejstvo, da tudi najboljši materiali ne pomagajo, če so nepravilno vgrajeni,” je dodal.
Izkušnje iz prakse upravljanja večstanovanjskih stavb po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjana Udoviča kažejo, da strojna napeljava, kamor sodijo tudi cevi za vodo, pri vzdrževanju in obnovi pogosto pride na vrsto zadnja ali pa sploh ne.
Reševanje težav zaradi izliva vode je po njegovih besedah sploh v primeru slabših medsosedskih odnosov pogosto zapleteno in zamudno. Edina rešitev so po njegovem mnenju zavarovanja, predvsem stavbe kot celote. Pozval je k razmisleku o uvedbi obveznega zavarovanja večstanovanjskih stavb, vsaj za najpogostejša tveganja.
Kot je pojasnil Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, načeloma velja, da lastnik odgovarja za vse škodne vzroke in posledice, ki nastanejo zaradi njegove nepremičnine. V večstanovanjskih stavbah je to bolj zahtevno, saj je na primer vodovodno omrežje del skupne etažne lastnine.
Pri teh stavbah je zato bistveno vprašanje, ali izliv izvira iz posameznega ali skupnega dela stavbe. V slednjem primeru gre za odgovornost vseh etažnih lastnikov. “V vsakem primeru je zelo pomembno zavarovanje odgovornosti, ne le zavarovanje doma kot dela premoženja,” je poudaril.
Če pride do izliva vode v večstanovanjski stavbi, ima oškodovanec po Metličarjevih besedah dve možnosti. Če ima sklenjeno ustrezno zavarovanje za svojo etažno lastnino, lahko škodo uveljavlja po svoji polici, nato pa zavarovalnica izvede regres do povzročitelja. Na ta način se oškodovanec izogne terjanju škode neposredno od povzročitelja. Lahko pa škodo uveljavlja po polici povzročitelja, če jo ta ima.
