Za parlamentarne stranke bo jesen kongresno obarvana (tema)

Začetek predvolilnega brbotanja bodo jeseni na strankarskem parketu naznanili kongresi parlamentarnih strank. Na volilni kongres se podajajo Gibanje Svoboda, Levica in NSi. SD čaka statutarni kongres, Logarjeve Demokrate pa programski. SDS, ki zatrjuje, da je na naslednjo volilno tekmo že pripravljena, za jesen napoveduje resno delo pred volitvami.

Zadnjo jesen pred naslednjimi državnozborskimi volitvami bo članstvo treh od petih parlamentarnih strank zaposlovala odločitev o vodstvu, s katerim bodo tudi ciljali na čim boljši volilni rezultat.

V prav vseh političnih strankah pa bodo vse napore začeli vlagati v priprave na spomladanske parlamentarne volitve, med drugim v pripravo volilnih programov in kandidatnih list. Postopki evidentiranja kandidatov so stekli že v vseh parlamentarnih strankah, največja opozicijska stranka SDS jih je tudi že zaključila.

Gibanje Svoboda in Levica o vodstvu v prihodnjem obdobju, SD o statutu stranke

Na volilni kongres se bo tretji teden septembra odpravila največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Za stranko, nastalo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami s preoblikovanjem tedanje Stranke zelenih dejanj Jureta Lebna, bo to po ustanoviti prvo odločanje o vodstvu za prihodnja štiri leta.

Predsednika stranke skladno s statutom voli in razrešuje kongres, ki ga sestavljajo vsi člani stranke. Pričakovati je torej, da bo premier in prvak Svobode Robert Golob v končnici mandata in v luči predvolilnega dogajanja preveril trdnost podpore med svojim članstvom. Zbrani na kongresu pa bodo izbirali tudi do 25 voljenih članov sveta stranke. Te kongres voli na predlog izvršnega odbora stranke za štiriletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja.

Odločanje o vodstvu za prihodnji dve leti pa bo oktobra steklo tudi v najmanjši vladni stranki Levici. Na samem kongresu ga sicer še ne bodo izvolili, saj skladno s statutom na kongresu začnejo le volitve 25-članskega sveta stranke. Po njihovem zaključku pa novoizvoljeni svet na ustanovni seji izvoli izvršni odbor ter koordinatorja in namestnika koordinatorja.

Aktualna koordinatorica Asta Vrečko za zdaj morebitne kandidature za ponovni mandat uradno še ni napovedala, saj se bo o tem, kot napoveduje, najprej pogovorila z družino in s stranko. Ta bo po pričakovanjih jeseni pretehtala predvolilne strategije, od česar bo bržkone odvisna tudi odločitev Vrečko, ki je vodenje stranke pred dvema letoma prevzela od dotedanjega prvega obraza Levice Luke Mesca.

Obenem pa bo na dnevnem redu oktobrskega kongresa Levice tudi predvolilni sporazum o sodelovanju z zunajparlamentarno stranko Vesna. Vodstvi obeh strank sta namreč junija podpisali namero o sodelovanju, sledi pa priprava natančnejšega okvirja sodelovanja.

Tretjo stranko koalicije, SD, pa jeseni čaka statutarni kongres. Tega so sicer načrtovali že lani, a so ga ob viharju po aferi, povezani z nakupom stavbe za potrebe sodišč na Litijski, spremenili v volilnega. Vajeti stranke je na tistem kongresu prevzel dolgoletni član SD in gospodarski minister Matjaž Han.

Ob spremembah statuta bo sicer stranko zaposlovala predvsem programska razprava. O pripravi volilnega programa bo še pred statutarnim kongresom predvidoma zasedala tudi konferenca SD, najvišji organ med dvema kongresoma.

Tonin odhaja s čela NSi

Jasno pa je že, da bo do zamenjave prišlo na vrhu opozicijske stranke NSi, od vodenja katere se sredi četrtega mandata poslavlja Matej Tonin. Odločitev, da jesenski programski kongres stranke spremenijo v volilnega, je svet stranke sprejel na junijski seji, Tonin pa je ob tem sporočil, da se ne bo več potegoval za vodenje NSi.

Na svet stranke se je Tonin sicer sprva podal z idejo, da na jesenskem kongresu preveri zaupnico članstva, a se je v razpravi pokazalo stališče, da je NSi ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program. Tonin pa je v tem mandatu večkrat izpostavil stališče, da NSi v vladi, ki jo bo vodil prvak SDS Janez Janša, ne bo več sodelovala. Ob tem razhajanju se je Tonin odločil potegniti posledice. “Če imaš občutek, da vsi vozijo v drugo smer, potem si najverjetneje ti tisti, ki vozi v napačno smer,” je prvak NSi junija pojasnil odločitev za umik s čela stranke.

V tej so zatem stekle priprave na izbiro novega vodstva, poteka evidentiranje kandidatov, ki bo možno do pet dni pred kongresom. Ta bo 13. septembra. Pričakovati je sicer, da bodo obrisi novega vodstva jasni že pred tem, kaj več bi lahko bilo že znanega ob obletnici ustanovitve stranke v začetku avgusta. Za favorita sicer velja podpredsednik stranke Jernej Vrtovec, med potencialnimi kandidati se omenja tudi vodjo strankinih poslancev Janeza Ciglerja Kralja.

SDS pripravljena na predvolilno vrenje

Največja opozicijska stranka SDS je medtem z volilnim kongresom letos že opravila in maja je članstvo Janezu Janši, ki stranko neprekinjeno vodi že 32 let, podelilo še deseti mandat za vodenje stranke tudi v novem štiriletnem mandatu. Kongres SDS je potrdil tudi paket programskih resolucij, na čelu z nosilno Vzemi državo nazaj. Tvoja je., v kateri napovedujejo, da bodo za normalizacijo države potrebne nekatere dopolnitve ustavnega reda.

Zadnje mesece pa tako poudarjajo, da bo v prihodnjem mandatu za dosego tega potrebna “ustavna večina razuma”, do volitev pa so osredotočeni na “gradnjo koalicije z volivci”.

Prvak stranke Janez Janša je na nedavnem tradicionalnem srečanju občinskih odborov stranke napovedal, da se bo septembra začelo resno delo pred volitvami. Program in ekipo, ki lahko začne delati takoj, pa že imajo, poudarjajo v stranki.

Logar konec oktobra obljublja razgrnitev volilnega programa

Nekdanji dolgoletni član SDS Anže Logar pa s svojo stranko Demokrati za jesen napoveduje predstavitev volilnega programa, delo na katerem je v stranki že steklo. Sredi julija se je prvič sestal strateški svet stranke, ki pripravlja programska izhodišča po posameznih resorjih. Teh za naslednjo vlado predlagajo 15. Večino ministrstev bi sicer pustili v sedanji obliki, bi pa denimo združili digitalizacijo in javno upravo, gospodarstvo in delo, družino in socialno pravičnost, infrastrukturo in energetiko ter okolje, prostor, kohezijo in regionalni razvoj.

Osnutek programa po posameznih resorjih bo pripravljen v začetku septembra, ko bodo potekali sestanki posameznih sestav sveta, je za STA navedel Logar. Konec oktobra pa bo sledil tudi programski kongres, na katerem bo članstvo lani ustanovljene stranke potrjevalo predvolilni program.

Hkrati Logar napoveduje širjenje terenske mreže in ustanavljanje lokalnih odborov, v septembru jih načrtujejo 16. Pretekli teden pa so še uradno pripojili stranko Konkretno, ki je s tem bila tudi izbrisana iz registra političnih strank, je še za STA sporočil predsednik Demokratov.

Jeseni pa bo zaživela tudi stranka Mi, socialisti!, ki jo po izključitvi iz Levice in izstopu iz strankine poslanske skupine s somišljeniki ustanavlja poslanec Miha Kordiš. Kot je dejal za STA, jih je nekaj več kot 500, natančnega datuma ustanovitve stranke pa še ni, saj se nimajo “časa ukvarjati sami s sabo”, pač pa stranka “raste iz akcije in v akciji”.

Na ustanovnem kongresu bodo sicer izvolili vodstvo in predstavili temeljni program po Kordiševih napovedih socialistične stranke. V jeseni pa bodo v fokus svojega delovanja postavili pokojninsko reformo.

Programski kongres napoveduje tudi poslanec Dejan Kaloh s stranko Suvereni. Na vročo politično jesen se pripravljajo z “jasnimi cilji, domoljubnim zanosom in vedno večjo podporo državljanov”, je sporočil za STA. Članstvo krepijo, trenutno jih je po navedbah Kaloha skoraj 400, nadaljujejo pa s krepitvijo terenskega dela in digitalne prisotnosti.

V prihajajočih mesecih se bodo zagotovo s kom pogovarjali tudi o skupnem nastopu na volitvah, je ocenil. A so pripravljeni le na povezovanje s tistimi političnimi silami, ki se borijo za ohranitev slovenskega naroda, kulture, jezika, ozemeljske celovitosti in družbene pravičnosti, je izpostavil Kaloh.