
Z EU sredstvi prenovili 247 kurikulumov in učnih načrtov
Ukrepi in projekti za celovito prenovo vzgoje in izobraževanja v sklopu načrta za okrevanje in odpornost, ki so prejeli EU sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, so v zaključni fazi. V sklopu reforme vzgojno-izobraževalnega sistema so med drugim prenovili 247 kurikulumov in učnih načrtov, so danes sporočili z ministrstva za izobraževanje.
V zadnjih letih so hitre tehnološke spremembe, zeleni prehod in izkušnje iz obdobja epidemije covida-19 pokazali, kako pomembna so sodobna znanja, digitalne veščine ter sposobnost prilagajanja novim okoliščinam. Slovenija je na te izzive odgovorila s sklopom reform in investicij v okviru načrta za okrevanje in odpornost, in sicer s celovito prenovo vzgoje in izobraževanja, ki v ospredje postavlja digitalne kompetence, trajnostni razvoj in finančno pismenost, so v skupnem sporočilu zapisali na ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino ter Uradu RS za okrevanje in odpornost.
Skupno so v sklopu reforme prenovili 247 kurikulumov in učnih načrtov, med njimi dva kurikuluma za vrtce, 60 učnih načrtov za osnovne šole, 137 za gimnazije ter 48 katalogov znanj za srednje poklicno in strokovno izobraževanje. Kot še piše v sporočilu, je reforma v vzgojno-izobraževalni sistem prinesla posodobljene vsebine, ki krepijo digitalne kompetence, trajnostni način razmišljanja in finančno pismenost. Cilj prenove je zagotoviti, da bodo otroci, mladostniki in učitelji bolje pripravljeni na življenje, delo in izzive hitro spreminjajoče se družbe.
Za izvedbo s to reformo povezanih aktivnosti so predvideli 4,42 milijona evrov mehanizma za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Poleg tega so v okviru investicije, ki je neposredno povezana z omenjeno reformo, izvedli obsežna usposabljanja in razvojne projekte, ki nova znanja prenašajo neposredno v učilnice in izobraževalna okolja.
Usposabljanj se je udeležilo 15.788 strokovnih in vodstvenih delavcev na področju izobraževanja, izvedli so številne razvojne projekte na področju digitalnih kompetenc, trajnostnega razvoja, finančne pismenosti ter preizkušanje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju. Projekti po navedbah ministrstva za izobraževanje in urada za okrevanje in odpornost prispevajo k uvajanju sodobnih pristopov poučevanja in ustvarjajo pogoje za kakovostnejše, vključujoče in prihodnosti prilagojeno izobraževanje.
Posebno pozornost so namenili tudi finančni pismenosti odraslih. Z izvedbo 20 neformalnih izobraževalnih programov so udeleženci pridobili znanja in spretnosti za odgovorno upravljanje osebnih financ, bolj premišljeno sprejemanje finančnih odločitev in večjo finančno varnost v vsakdanjem življenju.
Za izvedbo aktivnosti v okviru naložbe je bilo predvidenih 28,76 milijona evrov EU sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega je država končnim prejemnikom že izplačala 24,77 milijona evrov. Cilj naložbe, povezan z usposabljanji strokovnih in vodstvenih kadrov, so že vključili v že izplačani četrti zahtevek za plačilo.
Preostala dva dva cilja bosta del zadnjega zahtevka za plačilo sredstev EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga bo Slovenija v Bruselj poslala najkasneje do konca septembra, so še navedli v sporočilu za javnost.





