Volivci na referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije je na referendumu za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja glasovalo 321.729 oziroma 46,57 odstotka volivcev, proti pa 369.089 oziroma 53,43 odstotka, pri čemer je bil torej dosežen tudi potreben kvorum za zavrnitev zakona. Ta je bil glede na zadnje podatke o številu volivcev vsaj 339.205 volivcev.

Zakon so zavrnili v sedmih volilnih enotah, večinsko so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center. Nasprotniki zakona so slavili tudi v večini volilnih okrajev po Sloveniji.

Volilna udeležba je bila po večernih podatkih 40,93-odstotna, izidom pa bodo na Državni volilni komisiji v prihodnjih dneh prišteli še glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije in tujine.

Pobudnik referenduma Aleš Primc je ocenil, da so na referendumu zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost. Slovenija se je po njegovih navedbah odločila za življenje in “zavrnila vladno zdravstveno, pokojninsko in socialno reformo, ki je temeljila na smrti z zastrupitvijo”. Dodal je, da je kultura življenja premagala kult smrti.

Zagovorniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so nad rezultatom referenduma razočarani. Pravico bodo slej kot prej uveljavili, so v izjavi za medije napovedali v Zavezništvu Moje življenje, moja pravica. Andrej Pleterski iz društva Srebrna nit je med drugim ocenil, da nekateri volivci ta zakon podpirajo, vendar se jim je “zdelo zamalo, da bi šli ponovno glasovat, potem ko so svojo željo enkrat že izrazili”. Volivci so namreč o tem, ali želijo, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, odločali lani.

Predstavniki koalicijskih strank, ki so tudi del omenjenega zavezništva, pa so poudarjali, da referendum ni bil izrekanje o koaliciji, ampak izključno o osebnem vprašanju.

Poslanka Svobode Tereza Novak meni, da med kampanjo niso govorili o političnem vprašanju, ampak o globokem etičnem vprašanju, zato ne vidi neposredne povezave s koalicijo in rezultatom. “Takšno rešitev bomo slej ko prej imeli tudi v Sloveniji, je pa seveda škoda, da to že ni zdaj, predvsem zaradi vseh ljudi, ki bi mogoče zakon že zdaj potrebovali,” je dejala Novak.

Po mnenju poslanke Nataše Sukič iz Levice gre pri referendumskem vprašanju za najgloblja etična vprašanja, ki nimajo povezave z vsakodnevno politiko. Kot je ocenila, je pobudniku Primcu uspelo z interpretacijo, da gre za zakon, ki globoko posega v človekovo življenje, omogoča zlorabe in pomeni erozijo etičnih norm. Tudi ona je zatrdila, da bodo ljudem, ki trpijo zaradi neozdravljive bolezni in neizrekljive bolečine, “na neki točki omogočili dostojanstvo”.

Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek pa meni, da vsebina odločanja na današnjem referendumu ni tista, ki bi lahko implicirala dogajanje na državnozborskih volitvah, ne glede na to, da se je Slovenija znova razdelila na levo in desno.

Premier Robert Golob po zavrnitvi zakona na referendumu z zagovorniki zakona deli razočaranje, nasprotnikom pa sporoča, da izziv ureditve področja ostaja. V sporočilu, ki so ga posredovali iz njegovega kabineta, je spomnil, da so volivci na lanskem posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja z večinsko podporo zakonski ureditvi tega vprašanja pozvali vlado, naj poišče novo pot naprej. Zatrdil je, da izid referenduma vladne koalicije ne bo ustavil in da bo v prihodnjih mesecih delala še bolj zavzeto in odločno, da bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah državljane prepričala v vizijo Slovenije, ki ostaja odprta, demokratična in svobodna.

V opozicijskih strankah so namreč referendumski izid videli tudi kot poraz vladajočim. Podpredsednik SDS Aleš Hojs je prepričan, da je rezultat zelo velika nezaupnica aktualni koaliciji, zato pričakuje odstop premierja Goloba. V SDS so sicer v izjavi za medije ocenili, da je zmagalo življenje. Volivci so pokazali, “da je življenje sveto in nedotakljivo”, je dejala poslanka Alenka Jeraj in dodala, da so njihovi glasovi zaustavili “enega najbolj nevarnih projektov te vlade”.

Referendumski rezultat so pozdravili tudi v NSi. Razumejo pa ga kot dokaz, da večina Slovencev zavrača Golobovo vlado. V stranki jih veseli, da so volivci pokazali, “da ima vsako življenje svojo vrednost in dostojanstvo”. Podpredsednica stranke Mojca Sojar je v izjavi za medije dejala, da so volivci na današnjem referendumu odločili, da imata dostojanstvo tudi zaključek življenja in smrt.

Predsednik Demokratov Anže Logar je na omrežju X opozoril na napačne napovedi javnomnenjskih raziskav, ki niso odražale realne slike. Napovedal je, da bo kljub napovedim dobrega rezultata vladi na volitvah marec pokazal drugačno sliko.

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje meni, da je na referendumu zmagalo spoznanje, da je vsako človeško življenje dragoceno in nedotakljivo. Ne glede na okoliščine si je treba prizadevati varovati življenje kot najvišjo vrednoto, je zapisal v sporočilu za javnost. Današnji izid je po njegovem mnenju signal državi, da je treba več storiti za kakovostno paliativno oskrbo in zdravstvo.

V Zdravniški zbornici Slovenije jih veseli, da so volivci prepoznali pomen poslanstva zdravniškega poklica, kot ga ves čas zagovarjajo slovenske zdravnice in zdravniki, so zapisali v odzivu na referendum. Pozivajo, naj referendumski izid postane zaveza politike, da se okrepi primarno zdravstvo, izboljša dostop do zdravstvenih storitev in dokončno vzpostavi celovita paliativna oskrba po vsej državi.

Kot je ocenil politični in družbeni analitik Marinko Banjac, je rezultat referenduma sploh glede na ankete javnega mnenja presenetljiv, vzrok za preobrat pa tiči v poteku kampanje, v kateri so sodelovali tudi akterji, ki niso bili prijavljeni kot organizatorji, med njimi Zdravniška zbornica ter predstavniki verskih skupnosti in civilne družbe. “Uspela jim je predvsem mobilizacija desnih oziroma konservativnih volivcev,” je ocenil za STA. Ob tem vseeno ne napoveduje večjih posledic za vladno koalicijo.

Direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt je za Delo pojasnila, zakaj so se javnomnenjske raziskave prejšnjega tedna za Delo in TV Slovenija kazale na drugačen izid referenduma. “Ponavadi se je do zdaj pred referendumi delež neopredeljenih zniževal. Sicer ne značilno, pa vendarle, približno od tretjine pa tja do četrtine se jih je tik pred volilno nedeljo izrekalo za neopredeljene oziroma se niso mogli odločiti. Pred tokratnim referendumom pa se je delež neopredeljenih z dobre desetine povzpel na petino,” je pojasnila za Delo in presodila, da gre za precej nenavaden pojav.

Dodala je še, da je možno, da so volivci referendumsko vprašanje prevedli z intimnega na političnega in se torej odločali za ali proti vladi.

Po mnenju novinarke Ranke Ivelja izid referenduma ni mogel biti drugačen, razlog pa je referendumska kampanja, kakršno so vodili nasprotniki zakona. Očita jim zavajanje, neresnice in manipuliranje, zagovornikom zakona pa, da niso dovolj aktivno razkrivali laži in polresnic nasprotnikov.

Po mnenju novinarja in urednika Alena Salihovića je rezultat referenduma močna streznitev za vladajoče in zagovornike kulture smrti. Kot je dejal, nocoj ni zmagala leva ali desna stran, zmagalo je življenje. Rezultat je po njegovem mnenju dokazal, da ljudje niso glasovali o zakonu, ampak o eni ali drugi politiki.