Vlada sprejela nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti

Vlada je na današnji seji sprejela nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti 2025-2035 in pripadajoči akcijski načrt za obdobje 2025-2027. Gre za prvi strateški dokument, ki celovito obravnava zdravstveno pismenost kot ključen dejavnik kakovosti, dostopnosti in pravičnosti zdravstvenega sistema, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Na ministrstvu so pojasnili, da znanstvena pismenost pomeni znanje in sposobnosti, ki ljudem omogočajo, da razumejo informacije o zdravju, se pravilno odločajo glede zdravljenja in preventivnih ukrepov ter znajo poiskati pomoč, kadar jo potrebujejo. Razumljive informacije in prijazno podporno okolje pa morajo zagotavljati tudi zdravstvene ustanove.

Strategija postavlja temelje za izboljšanje razumevanja in uporabe zdravstvenih informacij. To bo posameznikom omogočilo ustreznejšo skrb za lastno zdravje in učinkovitejše obvladovanje kroničnih bolezni. Strategija je usmerjena v sistemske spremembe, ki krepijo zdravstveno pismenost na ravni posameznika in tudi organizacij ter izboljšujejo dostop do jasnih, zanesljivih in uporabniku prilagojenih informacij.

Osrednji strateški cilj je, da do leta 2035 vsaj 60 odstotkov prebivalcev doseže zadostno ali odlično raven zdravstvene pismenosti, kar pomeni povečanje za osem odstotnih točk v primerjavi z izhodiščno vrednostjo. Cilj je razdeljen na devet medsebojno povezanih podciljev in 28 ukrepov, ki se nanašajo na dostop do informacij, delovanje zdravstvenih ustanov, kompetence zdravstvenih delavcev, digitalno pismenost in vključenost civilne družbe.

Na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da se v Sloveniji soočamo z izzivom, da veliko ljudi težko dostopa do zdravstvenih informacij, jih slabše razume in jih ne uporablja v vsakdanjem življenju. Skoraj vsak drugi prebivalec ima omejeno zdravstveno pismenost, kar lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja.

Velik izziv je tudi digitalna zdravstvena pismenost. Raziskava je pokazala, da so ljudje vsak dan izpostavljeni številnim spletnim informacijam, a pogosto težko ločijo med verodostojnimi in zavajajočimi viri. Zato želijo vzpostaviti nove vire informacij, okrepiti prepoznavnost in zaupanje v obstoječe verodostojne vire in njihovo uporabo.

Na ministrstvu poudarjajo, da ima boljša zdravstvena pismenost ključno vlogo pri obvladovanju kroničnih bolezni, saj omogoča bolnikom, da postanejo aktivni udeleženci v svojem zdravljenju in so uspešni pri zdravljenju. Ko bolniki bolje razumejo svojo bolezen, lažje upoštevajo navodila za terapije, prepoznajo opozorilne znake poslabšanja in sprejmejo potrebne spremembe življenjskega sloga. To vodi do boljše urejenosti bolezni, manj zapletov in manjše potrebe po nujnih medicinskih intervencijah, so prepričani.

V akcijskem načrtu pa so navedli nekaj konkretnih aktivnosti za izboljšanje zdravstvene pismenosti. Med drugim pripravljajo prvo celovito nacionalno komunikacijsko kampanjo, ki bo povezala različne ravni zdravstvenega sistema z enotnim sporočilom in skupnimi smernicami. Osredotočena bo na spodbujanje zdravega življenjskega sloga, krepitev preventive ter boljše poznavanje možnosti, ki jih ponuja zdravstveni sistem.

Razvili bodo tudi kazalnike organizacijske zdravstvene pismenosti, ki bodo merili, kako zdravstvene ustanove komunicirajo z uporabniki in kako spodbujajo razumevanje zdravstvenih informacij. Kazalniki bodo vključeni v sisteme spremljanja kakovosti, s čimer bo zdravstvena pismenost postala sestavni del kakovosti v zdravstvu, napovedujejo.

Uvedli bodo izobraževalni modul o zdravstveni pismenosti za vse strokovnjake, ki delujejo v centrih za krepitev zdravja in razvili model laičnih svetovalcev, oseb z lastnimi izkušnjami s kronično boleznijo, ki bodo usposobljeni za nudenje podpore drugim bolnikom.

V okviru strategije bodo pregledali vsebine v šolah, ki prispevajo k razumevanju zdravja, in pripravili priporočila za nadgradnjo teh vsebin. Pripravljajo tudi učne vsebine za izbirni predmet zdravstvena pismenost v zadnji triadi osnovne šole. Skupaj z lokalnimi partnerji, kot so knjižnice, ljudske univerze in občine, pa bodo izvajali delavnice, namenjene krepitvi digitalnih veščin v zdravstvenem kontekstu.

Na ministrstvu načrtujejo tudi izvedbo druge nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti. Prvo so izvedli leta 2010, rezultati pa so pokazali, da ima 48 odstotkov odraslih omejeno zdravstveno pismenost, kar pomeni težave z razumevanjem zdravstvenih informacij, presojo njihove zanesljivosti in uporabo v vsakdanjem življenju.