Veterinarska zbornica zavrača očitke o napihnjenih cenah cepljenja proti bolezni modrikastega jezika

Veterinarska zbornica Slovenija zavrača očitke nekaterih rejcev, da so napihnili cene storitev cepljenja proti bolezni modrikastega jezika. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin medtem zaznava nizek odziv rejcev na cepljenje v prvih tednih njegovega izvajanja. K čimprejšnji izvedbi cepljenja rejce pozivajo tudi veterinarji.

Če bodo rejci s cepljenjem odlašali do marca, se veterinarji bojijo, da svojega dela ne bodo opravili pravočasno. Kot je v izjavi medijem spomnila vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Damjana Grobelšek, se je država za pristop k obveznemu cepljenju proti bolezni modrikastega jezika odločila zaradi velikega izbruha bolezni serotipa 8 lansko poletje, ki je povzročil povečan pogin predvsem drobnice. Medtem ko je država pokrila stroške nabave cepiva, pa morajo strošek storitve cepljenja pokriti rejci.

“Cepljenje je edini preventivni ukrep pri tej bolezni. Rejec pa je tisti, ki mora pravi čas poklicati veterinarja in poskrbeti, da so živali cepljenje,” je poudarila.

To v praksi pomeni, da morajo rejci ovce, ki morajo prejeti en odmerek cepiva, cepiti najkasneje do 24. aprila, medtem ko morajo govedo in koze, ki morajo prejeti dva odmerka cepiva, prvič cepiti najkasneje 3. aprila, ker je treba čez tri tedne cepljenje ponoviti, da se živalim zagotovi zaščito do 24. aprila. Za živali, ki gredo do tega datuma v zakol, pa po pojasnilih Grobelšek cepljenje ni potrebno.

“Rejce obveščamo, izobražujemo, poleg tega bodo dobili letake o vseh informacijah glede cepljenja v nabiralnike. Imamo tudi telefonsko številko 114, kamor lahko pokličejo za informacije v zvezi s cepljenjem in o bolezni modrikastega jezika,” je še izpostavila Grobelšek.

Glede odziva rejcev v prvih treh tednih, odkar se je obvezno cepljenje začelo izvajati, pa je povedala, da je prvi odmerek cepiva prejelo sedem odstotkov govedi, medtem ko se pri drobnici precepljenost giblje med enim in dvema odstotkoma.

Na vprašanje, zakaj država poleg stroškov cepiva ne financira tudi stroškov cepljenja, k čemur pozivajo nekateri rejci, je odgovorila, da je “to vprašanje za ministrstvo”.

Glede očitkov rejcev o tem, da so napihnili cene cepljenja, pa je ponovila, da ker gre za storitev na trgu, za katero država ne more regulirati cen.

Navedbe nekaterih rejcev o previsokih cenah je zavrnil tudi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller. “To, da smo veterinarji navili cene cepljenja, ne drži,” je dejal in dodal, da zbornica nima pristojnosti, da bi določala in priporočala cene veterinarskim ambulantam.

Ob tem je pojasnil, da direktorji veterinarskih ambulant, ki so odgovorni za njihovo pozitivno poslovanje, cene oblikujejo na podlagi obsega dela, porabljenega časa in terenov, ki jih opravijo na določenem področju.

V ambulanti, kjer dela sam, cene storitve cepljenje izhajajo iz tistih, ki so veljale v času izvajanja obveznega cepljenja med letoma 2017 in 2021. Tedaj so morali rejci za cepljenje posamezne živali odšteti 3,83 evra, stroški prihoda veterinarja na gospodarstvo pa so znašali 16,44 evra. Po besedah Wankmüllerja so te cene uskladili z inflacijo, pri tem pa upoštevali tudi novo ceno režijske ure veterinarja, ki jo je država po 15 letih uskladila z inflacijo. “Na podlagi tega pridemo do izračunov , da je cena storitve cepljenja na žival 5,15 evra, stroški prihoda pa znašajo 22,11 evra,” je pojasnil. Po njegovih informacijah s terena se sicer cene za cepljenje za žival gibljejo od 3,5 do šest evrov.

Na vprašanje o tem, kje vidi razloge za slab odziv rejcev na cepljenje živali proti bolezni v prvih tednih, pa je izpostavil, da ti “najprej preverjajo in zbirajo ponudbe, kje bi bilo cepljenje bolj ugodno”. “To je tudi povsem upravičeno, bi jih pa prosil, da s temi preverjanji proti koncu tega meseca zaključijo in da februarja veterinarji svoje delo opravimo,” je dejal.

Če se bo preveliko število rejcev odločilo za cepljenje v drugi polovici marca, se lahko po besedah Wankmüllerja zgodi, da veterinarji svojega dela ne bodo uspeli opraviti pravočasno.

Nadzor nad obveznim cepljenjem izvajajo veterinarski inšpektorji. Če rejci živali ne bodo cepili, jih lahko doleti plačilo globe v višini od 125 evrov do 417 evro za posamezno necepljeno žival.

V kolikor bi pri živalih prišlo do morebitnih stranskih učinkov, pristojni opozarjajo, da morajo rejci o tem obvestiti veterinarja, ki je izvedel cepljenje. V primeru hujših zapletov, kot so pogini in arbotusi, pa steče tudi protokol ugotavljanja vzroka za njihov pojav, med drugim tudi morebitna raztelesba živali.