V Šutarjevem zakonu po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ tudi ustavno sporni ukrepi
Ukrepi v Šutarjevem zakonu med seboj vsebinsko niso povezani, nekateri posegi v človekove pravice pa niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem, je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju pred obravnavo predloga zakona na odboru DZ. Opozorila je, da so ob začasnih v predlogu tudi trajne rešitve, ki po svoji vsebini niso interventne narave.
Zakonodajno-pravna služba DZ, ki je mnenje pripravila na nekaj več kot 50 straneh, je uvodoma opozorila, da v predlogu zakona manjkata tako analiza veljavne ureditve z vidika javne varnosti kot tudi pričakovani učinek predlaganih ukrepov za zagotavljanje javne varnosti.
Pojasnili so, da je kot razlog za sprejem interventnega zakona v predlogu v enem stavku zapisano, da se v zadnjem obdobju na določenih območjih države, zlasti v jugovzhodnem delu Slovenije, kažejo trendi poslabšanja varnostne slike, kar se odraža v povečanju nasilnih dejanj, kršitvah javnega reda in miru ter v zmanjšanem občutku varnosti med prebivalci. “Predlagani ukrepi po mnenju zakonodajno-pravne službe niso usmerjeni neposredno v izboljšanje varnosti v jugovzhodnem delu države, kjer je zaznano povečanje kaznivih dejanj, v katere so vpleteni tudi pripadniki romske skupnosti (npr. z ukrepom povečanja prisotnosti represivnih organov na teh območjih), ampak se različni represivni in ostali ukrepi uvajajo za območje celotne države,” so pojasnili.
V službi so tako izrazili velik dvom, ali je predlog zakona v celoti povezan s ciljem, to je zagotavljanje javne varnosti, “ker želi predlagatelj z večino predlaganih ukrepov reševati romska vprašanja, tudi tista, ki niso vezana na povečano kriminaliteto v jugovzhodni Sloveniji (npr. v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, izplačili socialnih in družinskih prejemkov v naravi oziroma materialni obliki, pristojnosti centrov za socialno delo)”.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe predlog zakona v več določbah neposredno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, a vsi posegi niso utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem. Ob tem so posvarili, da lahko v takem primeru ustavno sodišče ugotovi, da je zakonska ureditev v neskladju z ustavo.
Izpostavili so, da predlog zakona ne ureja zgolj začasnih ukrepov, ampak tudi trajne, kar po njihovih navedbah pomeni, da “predlagane trajne rešitve po vsebini niso interventne narave, čeprav je predlog zakona interventne narave”. Trajni ukrepi pa so vprašljivi z vidika preglednosti in predvidljivosti pravnega sistema in pravne varnosti, menijo.
Zakonodajno-pravna služba je med drugim izpostavila tudi “izjemno pomanjkljivo obrazložitev členov predloga zakona” in kršitev poslovniškega roka za podajo mnenj občin, ki v primeru obravnave predloga zakona po nujnem postopku ne bi smel biti krajši od 15 dni, skrajšan pa je bil na štiri dni.
Zakonodajno-pravno služba je bila kritična tudi do večine posameznih predlaganih ukrepov, denimo do ureditve stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih, s katerimi se dopolnjuje zakon o financiranju občin v delu, kjer določa sofinanciranje uresničevanja pravic stalno naseljene romske skupnosti, in predlagane spremembe ureditve zakona o brezplačni pravni pomoči. Med drugim so opozorili, da že veljavni zakon omogoča ugotavljanje zlorab pravice do brezplačne pravne pomoči in da je predlagana ureditev sporna z vidika prepovedi povratne veljavnosti zakona.
Obširno so argumentirali tudi pomisleke denimo pri ureditvi določb o izločitvi dokazov v kazenskem postopku, pri podaljšanju obdobja, v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati, ali še obstajajo razlogi za pripor, možnosti podaljšanja pripora, pri določbah o denarnih prejemkih, izvzetih iz davčne izvršbe ter pri spremembah kazenskega zakonika. Tudi predlagana ureditev glede denarne socialne pomoči in otroškega dodatka po mnenju službe odpira več ustavnopravnih in pravno sistemskih vprašanj.
Kot so navedli, izjemne primere dopustnosti vstopa policistov v stanovanje brez sodne odločbe zakonodaja že dopušča, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja, prav tako je urejena tudi možnost zasega orožja. Glede dopustnosti fotografiranja in snemanja na varnostno tveganih območjih zakonodajno-pravna služba opozarja, da se s tem “vzpostavlja možnost preventivnega, dolgotrajnega, širokega, množičnega in neselektivnega posega v pravico do informacijske zasebnosti nedoločljivega števila ljudi, ki se nahajajo na (nedoločno opredeljenem) območju”.
