V SBC kritični do osnutka zakona glede obdavčitve kriptosredstev

Osnutek zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev ne ustreza realnim potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja, so prepričani v Klubu slovenskih podjetnikov. Po njihovi oceni prinaša tudi negotovost v poslovanju pri plačilih z bitcoini in oviro tehnološkemu razvoju podjetij, ki uporabljajo kriptosredstva kot del poslovnega modela.

Kot so sporočili iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), podobna stališča glede osnutka zakona izražajo tudi v Bitcoin društvu Slovenije in Blockchain Alliance Europe.

“Kot opozarjata obe združenji, se je Slovenija odločila, da bo sprejela enega bolj rigoroznih zakonov v širšem evropskem prostoru, katerega cilj je izenačitev obdavčenja odsvojitve kripto sredstev z obdavčenjem izvedenih finančnih instrumentov,” so dodali.

V SBC se strinjajo, da bi za slovenska podjetja, ki delujejo globalno in inovativno, takšna zakonodaja pomenila dodatno administrativno breme in zmanjšano konkurenčnost, hkrati pa ne bi prinesla uravnoteženega pristopa do obdavčitve fizičnih oseb. “Vsa velika slovenska podjetja, ki ponujajo storitve z bitcoini in kriptom, kot so BitStamp, NiceHash in NAKA, so Slovenijo že morala zapustiti zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja, sedaj pa takšna usoda s tem predlaganim zakonom čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut,” so ocenili.

Bitcoin bi morali v Sloveniji po mnenju SBC obravnavati kot plačilno sredstvo, enakovredno klasičnim valutam, zato ne bi smel biti obdavčen, razen če gre za špekulativno naložbo, pri kateri med nakupom in prodajo, ne pa tudi uporabo za namene plačila blaga ali storitev, mine manj kot eno leto.

Ostale kriptovalute pa bi bilo treba po njihovem mnenju obravnavati identično kot kapital, saj “ni nobenega razloga, da bi bila naložba v kriptosredstva obravnavana drugače kot naložba v delnice ali druge kapitalske instrumente”. Obdavčitev bi morala biti v tem primeru odvisna od dolžine lastništva pred prodajo. Za do pet let lastništva predlagajo 25-odstotno obdavčitev, med šest in 10 let 20-odstotno, med 11 in 15 let 15-odstotno, za 16 let in več pa oprostitev plačila davka.

Kot so še izpostavili pri SBC, so slovenska podjetja na področju kriptovalut med bolj inovativnimi. “Vlada bi zato morala vzpostaviti okolje, ki jih bo vzpodbujalo pri iskanju nišnih priložnosti, s katerimi bi to inovativnost pretvorila v konkurenčno prednost, ne pa da jih s svojimi ukrepi odganja v tujino,” so prepričani.

Osnutek zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance in je bil v javni obravnavi do začetka maja, med drugim predvideva obdavčitev dobičkov fizičnih oseb v davčnem letu z odsvojitvijo kriptosredstev po stopnji 25 odstotkov. V skladu z osnutkom bodo morali zavezanci voditi evidenco pridobitev in odsvojitev kriptosredstev, skupno za vsa imetništva kriptosredstev, in jo na zahtevo predložiti davčnemu organu.

Nasproten predlog v višini petih odstotkov obdavčitve kriptosredstev pa so nedavno pripravili tudi v NSi in ga vložili v parlamentarno proceduro, a je sredi junija končal zakonodajno pot. Medtem ko so bili predlogom NSi naklonjeni v opoziciji, pa mu je koalicija nasprotovala, med drugim z argumenti, da je neusklajen z obstoječim davčnim okvirom in da ni rezultat širokega strokovnega in javnega dialoga.