V osrednjeslovenski regiji zlato priznanje 11 inovacijam
V osrednjeslovenski regiji so letos najboljšim inovacijam podelili 11 zlatih, osem srebrnih in tri bronasta priznanja ter nagradili dve prebojni invenciji. Pet najbolje ocenjenih inovacij bo kandidiralo za nacionalna priznanja, ki jih bo GZS podelila na dnevu inovativnosti, ena pa bo sodelovala v posebnem inovacijskem izzivu.
Zlato priznanje so danes prejele družbe Microbium za inovacijo MPN Analyser PRO, Kansai Helios Slovenija za umetno smolo za premaze za aluminijasto fleksibilno embalažo, Litostroj Power za napredni algoritem za natančno in stabilno regulacijo vodnih turbin v povezanih in izoliranih energetskih omrežjih, Novartis farmacevtska proizvodnja za stabilnostni časovni stroj za biološka zdravila ter Danfoss Trata za inovacijo AME 110 NL/X. Te kandidirajo za priznanje na nacionalni ravni, ki jih bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podelila 16. septembra.
Zlato priznanje je prejelo podjetje Mapri Proasfalt za inovacijo RC Quality za polaganje asfalta, ki kandidira na nacionalnem nivoju v kategoriji inovacijski izziv. Zlato priznanje pa so ob tem prejele še družbe Quipnex za prebojno rešitev za sodobno raziskovanje Qx, Telekom Slovenije za ozaveščanje pomena varne rabe digitalnega sveta Uživajmo pametno, PC7 za inovacijo PandaChat, iLOL za pametnega asistenta Tipka in Lek za tablete s podaljšanim sproščanjem Ketoprofen, so sporočili z GZS.
Zbrane sta na današnji slovesni podelitvi nagovorila izvršni direktor GZS za konkurenčno poslovno okolje Marko Djinović in predsednik Zbornice osrednjeslovenske regije Žiga Vavpotič. “Današnji dogodek ni le praznovanje dosežkov, temveč poziv k nadaljnjemu razvoju. Inovacije se ne zaključijo s podelitvijo nagrade. Nasprotno, tu se začne pot, kjer ideje dobijo konkretne oblike, financiranje in podporo. Povezovanje med posamezniki, podjetji, institucijami in širšo družbo bo ključno za uspeh in trajnost našega inovacijskega ekosistema,” je povedal Vavpotič.
Letošnji inovacijski razpis je potekal pod sloganom Z novimi tehnologijami do neba, podprli pa sta ga tudi organizaciji Evropska vesoljska agencija (Esa) in Evropska organizacija za jedrske raziskave (Cern). “Vesoljski sektor ni več domena le znanstvenikov, temveč ključen del družbe, od navigacije in komunikacij do opazovanja Zemlje in varnosti. Hitro rastoči sektor je gonilo gospodarskega razvoja, ki odpira tehnološke preboje in krepi odpornost,” so poudarili na GZS.
