V okolici Idrije našli okoli 235 milijonov let star zob plakodonta

V okolici Idrije so našli fosil, za katerega so na Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU potrdili, da gre za okoli 235 milijonov let star zob vretenčarja, morskega plazilca plakodonta. Ta žival je poseljevala tople plitvine z obrobja tedanjega oceana Tetida. Najdeni zob je morda največji, kar so jih doslej našli iz tega obdobja.

Najdba na območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca je pomembna zaradi izvrstne ohranjenosti in redkosti za to obdobje. Pripomogla bo k razumevanju evolucije te živali in prepoznavnosti krajinskega parka. Plakodontov zob je na enem svojih obhodov našel Gregor Koželj, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Zgornja Idrijca in že od otroštva navdušen raziskovalec narave.

“Zagledal sem zanimivo črno stvar. Ni mi delovala kot školjka ali amonit, ampak bolj kot rastlina, lokvanj. Čeprav nisem našel odgovora, sem vedel, da je najdba nekaj posebnega,” je na srečanju z novinarji povedal Koželj, ki natančne lokacije najdbe ni želel razkriti, da bi najdišče zavaroval pred neodgovornimi “raziskovalci”.

Po posvetu z več geologi je najdbo poslal na Paleontološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), kjer so po več opravljenih raziskavah, med drugim tudi z EDS tehniko, s katero določijo kemijsko sestavo snovi, potrdili, da gre za zob vretenčarja, in sicer plakodonta iz obdobja triasa izpred okoli 235 milijonov let. Ta žival je poseljevala tople plitvine z obrobja tedanjega oceana Tetida. Morski plazilec plakodont zato ni dinozaver, saj se ta izraz nanaša le na živali, ki so živele na kopnem.

Plakodonti so bili veliki od 1,5 do 2 metra, po videzu podobni želvam, z močnim oklepom za zaščito pred plenilci. Imeli so kratke noge in široko glavo srčaste oblike. Niso bili dobri plavalci, večinoma so se zadrževali na dnu in strgali školjke, pri čemer so si pomagali z močnimi zobmi.

“Zanimivo pri plakodontih je, da so bili zobje ploščati kot gumbi, z veliko površino in nizki, kar je značilno za živali, ki so se prehranjevale z zelo trdo hrano. Večinoma so jedli školjke in so morali drobiti trde lupine; zobje so morali prenesti zelo velike pritiske in so zato ploščati. Tudi sklenina se je evolucijsko prilagodila in postala veliko trdnejša,” je povedala paleontologinja Irena Debeljak. Posebnost plakodontov je bila tudi, da so jim obrabljeni ali poškodovani zobje izpadli, vedno znova pa so jih nadomeščali novi in vedno večji.

Iz časa karnija (eno od podobdobij triasa) pred približno 235 milijoni let je razmeroma malo plakodontov, zato je vsaka taka najdba pomembna za razumevanje evolucije teh živali in njihove razširjenosti – zaradi plitvomorskih povezav vse tja do Kitajske.

“Vsaka taka najdba je pomembna za razumevanje evolucije te živali in njene razširjenosti. Zob je res izjemno velik, morda največji, kar so jih doslej našli iz tega obdobja. Ima lepo ohranjeno mikrostrukturo, zaradi zanimivega načina, kako se je zob ohranil – grizna površina je pritrjena v kamnino, zato sklenine ne gledamo kot običajno, od zgoraj, ampak od spodaj – bo s študijami verjetno mogoče ugotoviti evolucijske posebnosti tako močne sklenine, ki je pri plakodontu še slabo raziskana. Taka najdba pripomore tudi, da smo raziskovalci vnaprej bolj pozorni, da na tem območju lahko pričakujemo še kakšne najdbe ” je pojasnila Debeljak.

Z nadaljnjimi raziskavami bodo paleontologi določili tudi rod tega plakodonta. Ena od možnosti je, da gre za cyamodusa. Po zaključku raziskav bodo fosil predstavili javnosti. Najditelj Koželj upa, da bo vsaj v obliki replike na ogled tudi na območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca.