V Ilirski Bistrici vse bližje vzpostavitvi Regijskega parka Snežnik
V Ilirski Bistrici se intenzivno pripravljajo na vzpostavitev Regijskega parka Snežnik. Ta naj bi obsegal predvsem neposeljene dele snežniškega območja. Po prvih predstavitvah načrtov javnosti, ki so v občini potekali novembra in decembra lani, se je v januarju iztekel rok za oddajo pobud in pripomb nanje.
Kot je za STA pojasnil ilirskobistriški župan Gregor Kovačič, so na javnih predstavitvah želeli predvsem odgovoriti na vprašanja, ki so se porajala v javnosti, dobili pa so tudi več pobud glede meja parka.
Vse pobude in pripombe je lahko zainteresirana javnost oddala do 10. januarja. Zdaj je spet na potezi občina, ki se mora kot pobudnica parka do njih opredeliti. Kot je še pred koncem roka za oddajo pojasnil Kovačič, bodo nato v skladu z zakonom o ohranjanju narave zadevo poslali v 60-dnevno javno obravnavo. Ta bo predvidoma potekala v marcu in aprilu.
Največ vprašanj občanov se je na predstavitvah bodočega parka nanašalo na to, kaj bodo lastniki še lahko počeli s svojimi zemljišči. Pojasnili so jim, da na tem področju ustanovitev parka ne prinaša nič novega, saj da bo uporaba skladna z dozdajšnjo zakonodajo.
“Vseeno pa smo želeli slišati prva vprašanja in konkretne strahove uporabnikov, saj tisti, ki pravila piše, lahko zapisano razume drugače od tistega, ki jih bere,” je pojasnil župan Kovačič.
Na občini so vzpostavili tudi spletno stran, na kateri sproti obveščajo o novih korakih pri vzpostavljanju parka. Na njej so zapisali, da si želijo v park vključiti širše območje Snežnika, kamor sodi pretežno neposeljeni del občine.
Njihov osnovni predlog je, da širšega območja vasi ob robu parka ne bi vključili v park. Ta naj bi obsegal predvsem obstoječa zavarovanja znotraj občine Ilirska Bistrica. Skupna površina predlaganega območja Regijskega parka Snežnik sicer znaša skoraj 23.000 hektarjev oziroma 47,5 odstotka površine celotne občine Ilirska Bistrica.
Predlagajo dve varstveni območji. Strožji varstveni režimom bi veljal za območja obstoječih gozdnih rezervatov – to so Snežnik, Goljak, Obramec in Zatreb-Planinc, sicer pa bi za območje parka veljal splošni varstveni režim.
Kot je Kovačič pojasnil za STA, v najstrožjo predvideno cono varovanja sodijo gozdni rezervati, ki so že danes zavarovani s slovensko zakonodajo, česar ne nameravajo spreminjati.
Na občini si vzpostavitve regijskega parka želijo, saj bi na tak način naravo Snežnika lažje ohranili za prihodnje generacije. Bistvenega pomena je po njihovem mnenju to, da ohranjanje narave postane tudi razvojna priložnost.
Kot so še spomnili, gospodarjenje, ostale aktivnosti in ohranjanje narave v veliki meri urejajo nacionalna zakonodaja in podzakonski akti, z ustanovitvijo parka pa bi pridobili pravne osnove, ki bi jim omogočale upravljanje varstva narave in spodbujanje trajnostnega razvoja.
