V GZS obžalujejo, da shema skrajšanega delovnika ni zajela dodatnih dejavnosti
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo odločitev vlade, da podaljša shemo skrajšanega delovnega časa še za tri mesece, obžalujejo pa, da ukrepa ni razširila na dodatne dejavnosti. To bi omogočilo še učinkovitejše blaženje negativnih gospodarskih razmer, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so danes navedli v zbornici, podaljšanje ukrepa do 5. junija podjetjem v prizadetih skupinah dejavnosti omogoča dodatno časovno obdobje za prilagoditev razmeram na trgu ter prispeva k stabilnosti poslovanja in ohranjanju delovnih mest.
“Ukrep, ki omogoča delno povračilo nadomestila plače delodajalcem, predstavlja pomemben mehanizem za ohranjanje zaposlenosti v obdobjih začasnega zmanjšanja obsega naročil in posledično obsega proizvodnje,” je izpostavil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Ob tem je izrazil obžalovanje, da vlada ni sledila predlogu GZS o vsebinski razširitvi ukrepa na dodatne skupine dejavnosti, saj da bi to omogočilo še učinkovitejše blaženje negativnih gospodarskih razmer in prispevalo k ohranjanju delovnih mest v širšem delu gospodarstva.
Med panogami, ki ne morejo koristiti sheme, pa se soočajo z velikimi izzivi pri poslovanju, so v GZS omenili proizvodnjo tekstilij, izdelkov iz gume in plastičnih mas ter električnih naprav, pa druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter popravila in montaže strojev in naprav.
V številnih podjetjih v teh dejavnostih se je proizvodnja v zadnjem letu zmanjšala, poročajo o negotovih razmerah na ključnih trgih in zmanjšanem obsegu naročil, število zaposlenih so zmanjšali, zaradi rasti stroškov dela z naslova dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa bi bilo lahko oteženo pridobivanje novih naročil, je izpostavil Gorenšček.
V GZS so napovedali še, da bodo tudi v prihodnje spremljali razmere v gospodarstvu in si prizadevali za prilagoditve ukrepov, ki bodo podjetjem omogočali čim bolj učinkovito soočanje z gospodarskimi izzivi.
Shema subvencioniranega krajšega delovnega časa zdaj velja za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva. Velja tudi za tiskarsko dejavnost.
Upravičena podjetja ne smejo biti v postopku stečaja ali likvidacije oziroma imeti neplačanih obveznosti do države, hkrati pa tudi ne smejo biti (ne)posredni uporabnik državnega proračuna. Prav tako si ne smejo izplačevati dobičkov in dividend.
Pod temi pogoji lahko napotijo zaposlene na čakanje za pet do 20 ur tedensko. Za ta del delovnega časa, ko zaposleni ne delajo, država odobri nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
