Ustavno sodišče zavrglo pritožbo zoper sklep DZ o potrditvi mandatov poslancem

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep DZ o potrditvi mandatov poslancem, izvoljenim na volitvah v DZ, ki ga je DZ sprejel 10. aprila. Sodišče je hkrati začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o volitvah v državni zbor, 7. člena zakona po poslancih in 69. člena zakona o ustavnem sodišču, so danes sporočili z ustavnega sodišča.

Kot so pojasnili, sklep državnega zbora o potrditvi mandata poslankam in poslancem, poročilo mandatno-volilne komisije o volitvah v DZ in zapisnik Državne volilne komisije (DVK) o ugotovitvi izida volitev v DZ niso posamični akti, ki bi se pred ustavnim sodiščem lahko izpodbijali z ustavno pritožbo.

Če pritožnik ne izkaže, da je na volitvah sodeloval kot kandidat ali predstavnik liste kandidatov, ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov ter jo ustavno sodišče zavrže, so navedli.

Če pritožnik ne izkaže, da je pred vložitvijo pritožbe na ustavno sodišče vložil pritožbo na DZ, niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo njegove pritožbe zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov ter jo ustavno sodišče zavrže.

Pritožbo zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov, ki je vložena po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka, ustavno sodišče kot prepozno zavrže, so še pojasnili na ustavnem sodišču.

Kot so dodali, lahko ustavno sodišče v posebej utemeljenih primerih odstopi od pravila, da presojo ustavnosti zakona, na katerem temelji izpodbijana odločitev, opravi skupaj z odločitvijo o pritožbi zoper odločitev DZ o potrditvi poslanskih mandatov.

“Ko mora ustavno sodišče za prihodnje volitve razrešiti dvome o tem, ali je sistem varstva volilne pravice po volilnem dnevu skladen z ustavo, lahko o ustavnosti zakonske ureditve odloča, kljub temu da je predhodno že odločilo o pritožbi,” so pojasnili svojo odločitev.

Poleg tega pa so ustavni sodniki zavrnili predlog, naj se v sklepu prikrije identiteta pritožnika. V sklepu so pojasnili, da sodišče zavrne predlog za prikritje identitete, če pritožnik predlog utemelji zgolj s splošnim sklicevanjem na subjektivno bojazen pred hipotetično negativnim odzivom drugače mislečih ljudi, posameznikov na oblasti oziroma tujih subjektov, ki naj bi se vmešali v volilni postopek.

Pojasnili so še, da je ustavno sodišče po volji ustavodajalca prva in edina sodna instanca, ki zagotavlja sodno varstvo volilne pravice in poštenost volitev, ko gre za volitve poslancev DZ. “Ustavno sodišče je volilni sodnik v volilnem sporu po volilnem dnevu pri volitvah v DZ. V tem sporu mora zagotavljati polno sodno varstvo – odločati o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih, povezanih z varstvom volilne pravice oziroma verodostojnosti ugotovitve volilnega izida,” so zapisali.

Gre za objektivno sodno varstvo volilne pravice, pri katerem mora sodišče varovati javni interes oziroma ustavnopravne vrednote in sicer poštenost volilnega postopka, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev. Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne more zagotavljati sodnega varstva izida volitev, ki bi bilo skladno z zahtevami, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva, verjamejo.

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo zoper sklep DZ o potrditvi mandatov poslancem z osmimi glasovi proti enemu. Drugi dve odločitvi je sprejelo soglasno.