Svet Zpiza nasprotuje predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na izredni seji, sklicani na pobudo predstavnikov sindikatov, soglasno nasprotoval predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki predvideva tudi posege v obvezno pokojninsko zavarovanje. Te vidijo kot rušenje temeljnih načel sistema. Predstavnikov delodajalcev na seji ni bilo.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. DZ ga je v prvi obravnavi ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Z drugo obravnavo tako nadaljujejo danes na odboru DZ, na izredni seji DZ pa naj bi ga obravnavali v ponedeljek.

Predstavniki sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) so ob odsotnosti predstavnikov delodajalske strani izpostavili, da predlagane spremembe rušijo temeljna načela sistema, ki temelji na solidarnosti, in povečujejo odvisnost od integralnega proračuna države. Hkrati spodjedajo lani sprejeto pokojninsko reformo, predvsem načelo, da se bo za njene spremembe iskalo soglasje socialnih partnerjev. Nekatere določbe so tudi ustavno-pravno sporne, menijo.

Predstavniki sindikatov v svetu zavoda se tako ne strinjajo s predvideno kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7500 evrov. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove, opozarjajo.

Nasprotujejo tudi avtomatičnemu prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino in določbi, da bi delovno razmerje lahko nadaljevali le s soglasjem delodajalca. Menijo, da to vodi v prisilno upokojevanje, zaradi česar bo v pokojninsko blagajno vplačanih več prispevkov. Nasprotujejo pa tudi t. i. dvojnemu statusu, ki bi tistim, ki bi ob soglasju delodajalca nadaljevali z delom, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.

Zadovoljni niso niti s predlogom za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom samostojnega podjetnika ali kmeta. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače, ob čemer bi ob upokojitvi ohranili vse pravice. Tako bi prejemali trikrat večjo pokojnino od tistega, kar so v pokojninsko blagajno plačali, ob tem da že zdaj vplačujejo 18 odstotkov manj kot zaposleni, so opozorili.

Generalni direktor Zpiza Marijan Papež v izjavi za medije dejal, da je predlog zakona nestrokoven in da tudi ne gre za nujne ukrepe. Za tako pomembne sistemske spremembe bi pričakovali socialni dialog, je dodal. Če bo zakon sprejet takšen, kot je predlagan, bo potreben rebalans proračuna. Za vzdržnost pokojninske blagajne bodo morali predlagatelji po njegovih besedah le v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov.

Predstavnik sindikatov Aljoša Čeč pa je dejal, da gre za resne posege v sistem, ki lahko nanesejo do 700 milijonov evrov izpada iz pokojninske blagajne letno, kar povečuje odvisnost od proračunskega financiranja in politike. “S tem denarjem bi sicer lahko dvignili pokojnine in prejemke invalidov za več kot osem odstotkov,” je dejal. Ker predstavnikom sindikatov ni bilo omogočeno sodelovanje na današnji seji odbora DZ, pa bodo po besedah Čeča “očitno morali poslati svoje sporočilo na druge načine”.

Predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central so predlog interventnega zakona že ocenili kot poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu ter posegajo v temeljna načela socialne države.

Svet zavoda bo tako v skladu s sprejetimi sklepi pripravil analizo posledic predlaganih ukrepov na pokojninsko in invalidsko blagajno. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pozivajo, da pripravi analizo dolgoročnih učinkov navedenih zakonskih predlogov na sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Svoje stališče so posredovali tudi v DZ.