Socialni partnerji pričakujejo družbeni dogovor o višanju obrambnih izdatkov

Socialni partnerji so na današnji seji ESS vladni strani predlagali oblikovanje družbenega dogovora, ki bi zagotovil, da izdatkov za obrambo ne bo na škodo socialne države ali dodatnih obremenitev gospodarstva. Obenem pričakujejo, da bodo v čim zgodnejši fazi vključeni v pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.

Vladna stran je danes na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) socialnim partnerjem predstavila zavezo o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, ki so jo članice Nata sprejele na nedavnem vrhu v Haagu. Predstavila pa jim je tudi na ponedeljkovem “mini koalicijskem vrhu” sprejet sklep, da Slovenija do leta 2030 ne bo šla gre iz okvirja nedavno sprejete obrambne resolucije, ki predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri, je navedel podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec.

Socialnih partnerjev pa, kot kaže, vladna stran s pojasnili ni povsem zadovoljila. Po besedah glavnega izvršnega direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitje Gorenščka, ki je danes prevzel tudi predsedovanje ESS, vlada na to sejo ni prišla primerno pripravljena. “Oba socialna partnerja sta izrazila razočaranje nad slišanim,” je dejal.

Obenem pa so socialni partnerji podali zahtevo o oblikovanju oz. sklenitvi družbenega dogovora, da sredstva, namenjena obrambi, ne bodo šla v škodo drugim, že dogovorjenim finančnim transferjem, kot so šolstvo, zdravstvo, sociala, kot tudi ne na račun dodatnih bremenitev gospodarstva, je strnil izplen današnje seje ESS.

Prvo izpostavljajo sicer predvsem na sindikalni strani, kjer po besedah predsednika Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja z zaskrbljenostjo spremljajo “hitro in ekstremno” dviganje sredstev za obrambo. “Izražamo zaskrbljenost, ki se ji pridružuje nejasnost, zmeda, kaj zdaj v državi velja. Ali napovedujemo dvig teh sredstev za tri odstotke ali pet, kar je predsednik vlade podpisal v Haagu pred enim tednom in potem nekoliko blažil v naslednjih dnevih to, kar naj bi bilo tam dogovorjeno,” je izpostavil.

Po Štrukljevih besedah pa so izrazito nezadovoljni tudi, ker je po njihovi oceni povsem jasno, da takšni dvigi obrambnih izdatkov ne morejo ostati brez učinka pri drugih delih proračuna. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je v luči tega poudaril, da resnična varnost državljanov ne temelji samo na obrambnih izdatkih, pač pa na dostopnem javnem zdravstvu, kakovostnem izobraževanju, močnih javnih storitvah, stabilnih zaposlitvah, dostojnih plačah in dostojnih pokojninah.

Delodajalska stran pa je opozorila predvsem na dodatne obremenitve gospodarstva. Zato bo po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Mira Smrekarja največja umetnost koristno porabiti vsak evro v prihajajočih proračunih.

Prav pri pripravi teh socialni partnerji pričakujejo transparentnost in čim prejšnjo vključenost v pripravo proračunskih dokumentov. Že jeseni bodo tako po oceni Smrekarja jasni prvi pokazatelji, kako bo država investirala denar v te namene in kje ga bo pobirala.

Gorenšček pa je izpostavil, da četudi se dvig obrambnih izdatkov dojema predvsem kot grožnjo, nevarnost, je treba v tem iskati tudi priložnosti za slovensko gospodarstvo, da se bo vključilo v dobaviteljske verige, tako z dobavitelji materialov kot tudi s tehnološko razvitimi podjetji. “Da ne bomo samo neto vplačniki, ampak da bomo lahko na drugi strani tudi primerno vključeni in bodo naša podjetja od teh novih poslov imela tudi ekonomske koristi,” je izpostavil. Hkrati pa pričakujejo, da bo ostal tudi prostor za razbremenitev gospodarstva. Smrekar je ob tem ocenil še, da prostora za dodatne obremenitve namreč več ni, medtem ko pa prostor za dodatno zadolževanje še obstaja.

Prav to pa skrbi sindikalno stran, kajti dolgove mora “vedno nekdo poravnati”, so še opozorili.