Zdravniška zbornica Slovenije je s skupino Mladi zdravniki na današnji novinarski konferenci opozorila na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. Kot so poudarili, so bili zdravniki obremenjeni že pred epidemijo covida-19, zaradi nje pa se je količina dela še povečala. Ob tem med zdravniki prihaja do vse več primerov izgorelosti.
Kot je pojasnila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, je v Sloveniji zaposlenih manj zdravnikov, kot znaša povprečje Evropske unije. Število zdravnikov se je skozi leta v Sloveniji sicer povečevalo, a so se po njenih besedah povečevale tudi potrebe prebivalstva po zdravniški oskrbi.
Na pomanjkanje števila zdravnikov kažejo tudi rezultati spletne ankete zdravniške zbornice, ki jo je v januarju izpolnilo 1898 aktivnih zdravnikov.
Med sodelujočimi 33 odstotkov mladih zdravnikov mesečno povprečno opravi od 49 do 96 nadur. Ob tem predsednica zbornice opozarja tudi na dežurstva, ki potekajo ob rednem delu in so za zdravnike obremenjujoča.
Skoraj dve tretjini sodelujočih mladih zdravnikov razmišlja o menjavi delovnega mesta, pri tem pa so naklonjeni zlasti odhodom k zasebnikom. Po besedah Beovićeve bi se v težavah zato lahko znašla t. i. težka medicina, ki med drugim vključuje urgentno medicino in delo na oddelkih intenzivne terapije.
Mlade zdravnike je zato po njenih besedah treba motivirati, da se ne bodo odločali za lažja delovna mesta, ki so obenem lahko tudi bolje plačana, do česar pa že prihaja. “Dobesedno vsak teden slišim kakšno takšno zgodbo,” je opozorila. Skrb vzbujajoče je tudi, da tretjina mladih zdravnikov razmišlja o odhodu v tujino.
Predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar poudaril, da se pogosti sliši komentarje, da zdravniki v javnih zavodih niso obremenjeni, temveč zgolj opravijo premalo dela. To kaže na odsotnost zavedanja o resnosti situacije, je dejal.
Rezultati ankete kažejo, da se je izgorelost med zdravniki družinske medicine v zadnjih letih povečala s 65 odstotkov na 88 odstotkov. “Izgorelost povzroča odhode iz medicine,” je pojasnil.
Odločevalci bi morali po Ravnikarjevih besedah od “sladkih besed o pomembnosti primarne ravni” preiti h konkretnim dejanjem. Prav tako bi se morali zavezati, da bodo poklic družinskega zdravnika naredili privlačnega, saj se bodo mladi zdravniki le tako v dovolj velikem številu začeli odločati za specializacijo iz družinske medicine.
Ministrstvo za zdravje bi moralo po njegovi oceni poskrbeti, da se poklic družinskega zdravnika razglasi za deficitarnega. Ob tem bi morali družinske zdravnike razbremeniti določenih birokratskih zadolžitev.
Predstavnik skupine Mladih zdravnikov Luka Puzigaća je pojasnil, da pot od vpisa na medicinsko fakulteto do samostojnega opravljanja dela zdravnika traja od 10 do 14 let.
Po opravljenem študiju medicine, ki posamezniku vzame okvirno 5500 ur časa, študent opravi šestmesečno pripravništvo, ki se zaključi s strokovnim izpitom. Na tej točki zdravnik prejema plačo v višini 970 evrov neto za polni delovnik. Kasneje, ko opravijo specialistični izpit, izgubijo vsa pridobljena napredovanja. Njihova plača pa tako znaša od 1572 do 1881 evrov neto.
Ob tem je poudaril, da je na študentskih servisih zaslediti oglase, ki za jemanje brisov za hitre teste na koronavirus ponujajo višja plačila kot za delo v covidni intenzivni enoti prejme specializant anesteziologije.
Pojasnil je, da zdravniki dodatke za dežurstva, ki v javnosti pogosto sprožajo burne odzive, prejemajo zaradi pomanjkanja zdravnikov. 75 odstotkov sodelujočih v anketi pa je med tem odgovorilo, da bi se raje odločili za manjši obseg dela, ki bi znašal 48 ur na teden, kot za višjo plačo.
