Žbogar: Slovenija pripravljena na predsedovanje Varnostnemu svetu ZN (intervju)

Slovenija bo septembra v času razprave svetovnih voditeljev na Generalni skupščini ZN predsedovala Varnostnemu svetu. Po besedah predstavnika Slovenije v Varnostnem svetu Samuela Žbogarja bo osrednji dogodek odprta razprava na najvišji ravni z naslovom Voditeljstvo za mir, ki jo bo 25. septembra vodil premier Robert Golob.

“To je najbolj častno predsedovanje, saj poteka med visokim zasedanjem Generalne skupščine, ko so v mestu vsi voditelji držav. Na podlagi izkušenj osmih mesecev članstva vidimo kot največji problem polarizacijo Varnostnega v času, ko je po svetu največ oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. Lani je bilo največje število civilnih žrtev spopadov, veliko je kršitev ustanovne listine ZN, resolucij, sankcij,” je položaj opisal veleposlanik Žbogar.

“Zasedanje 25. septembra, na katerem bo poročal generalni sekretar ZN Antonio Guterres, želimo usmeriti v samoizpraševanje Varnostnega sveta o njegovi relevantnosti v času, ko gre svet v napačno smer. Izhajali bomo iz treh konfliktov, v katerih Varnostni svet po naši oceni ne igra vloge, ki bi jo moral. To so Ukrajina, Gaza in Sudan,” je dejal v pogovoru za STA.

V času predsedovanja bodo potekale tudi najmanj tri razprave o Bližnjem vzhodu. Ena bo o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, druga o humanitarni pomoči, načrtovano je tudi neformalno srečanje z voditelji Lige arabskih držav.

“Razprave bomo skušali usmeriti v prihodnost, k rešitvi dveh držav, kako sprožiti politični proces, ki bo odvzel pobudo Hamasu in drugim skupinam. Podpiramo prizadevanja ZDA, Egipta in Katarja za sporazum o premirju in do sredine septembra se lahko zgodi še veliko,” je dejal Žbogar.

Slovenija pripravlja tudi odprto razpravo o mirovnih operacijah, v razpravi o razmerah v Afganistanu pa bo skušala dati poudarek izobraževanju žensk in deklic. Mesečni program dela bo predstavljen 3. septembra.

Do avgusta je imela Slovenija v ZN dva veleposlanika – Žbogarja, kot posebnega predstavnika v Varnostnem svetu in stalnega predstavnika Slovenije pri ZN Boštjana Malovrha, ki je vodil kandidaturo Slovenije za izvolitev v Varnostni svet, nakar se je njegova vloga omejila na Generalno skupščino.

Avgusta je Malovrhu potekel mandat in odhaja za veleposlanika na Kitajsko. Žbogar je povedal, da bo do nadaljnjega začasno sam prevzel tudi njegovo vlogo. Pri tem bo imel dve namestnici – Ondino Blokar Drobič za zadeve Varnostnega sveta in Sašo Jurečko za Generalno skupščino.

Rezidenca stalnega predstavnika na Manhattnu je trenutno prazna, misija jo bo uporabljala za sprejeme in sestanke. “Rezidenco bo treba malce urediti, saj že dolgo časa ni bila obnovljena, že septembra pa jo bomo uporabili za t. i. sofa-talks,” je povedal Žbogar.

Format srečanj z nazivom sofa-talks oziroma pogovori na kavču je lani obnovila Kitajska, letos so to organizirali še Rusi, septembra bo to storila Slovenija. “Gre za to, da se veleposlaniki srečamo neformalno in brez agende, kar lahko pomaga izboljšati delovno vzdušje znotraj Varnostnega sveta,” je razložil Žbogar.

“Razmere v Varnostnem svetu niso najboljše, kot tudi niso razmere v mednarodni skupnosti, in vse težje je sprejemati odločitve,” je dejal.

“Po napadu Hamasa na Izrael oktobra lani so bile sprejete štiri resolucije, a ljudje še naprej grozno trpijo. Zahtevali smo premirje, dostavo humanitarne pomoči, vendar se glavne odločitve sprejemajo drugje, izven Varnostnega sveta,” je dejal.

Največja humanitarna kriza na svetu je trenutno v Sudanu, kjer je moralo zaradi državljanske vojne domove zapustiti več kot osem milijonov ljudi, v spopadih pa jih je od aprila lani umrlo najmanj 15.000.

“Sprejeli smo dve resoluciji s pozivom k premirju, ki ga ni. Podprli smo več mediacij drugih držav in pred kratkim se je odprl pomemben mejni prehod za dostavo humanitarne pomoči,” je poudaril Žbogar.

Glede Ukrajine Varnostni svet ne more ukrepati zaradi veta stalne članice Rusije, ki si po izbruhu vojne v Gazi skuša povrniti naklonjenost večine članic ZN s kritikami ZDA in Izraela.

“Rusiji načeloma ne ustreza, da se v Varnostnem svetu govori o vojni v Ukrajini, in zasedanja, ki jih na to temo sklicuje, so odgovor na zasedanja, ki jih pripravimo druge države.”

“Občutek, da Rusija zaradi Gaze prevzema pobudo, ni pravi, ampak dejstvo je, da jim je ta kriza prišla prav, in se skušajo rehabilitirati, na primer s kritikami ZDA,” je ocenil Žbogar.

Gaza je v ospredju pozornosti mednarodne javnosti zaradi zaradi trpljenja, velikega števila civilnih žrtev, nevarnosti širitve spopadov v regijo ter tudi dejstva, da konflikt traja že 75 let.

“Gaza je manjša kot štiri slovenske obalne občine in tam živita dva milijona ljudi, 85 odstotkov stavb je porušenih, območje se neprestano bombardira in ljudje nimajo kam pobegniti,” je dejal Žbogar.

Vsaka članica Varnostnega sveta vodi katerega od 14 odborov za sankcije. Slovenija je pri razdeljevanju dobila dva – za Libanon in Irak, vendar sta oba bolj speča, je povedal Žbogar.

Iraški odbor ima na seznamu večinoma ljudi, ki so po padcu režima Sadama Huseina ukradli denar in so zato pod sankcijami. Te se ukinejo, ko po vračilu denarja tako sklene iraška vlada.

Pri Libanonu pa gre za sankcije proti osebam, vpletenim v umor nekdanjega premierja Rafika Haririja, vendar posebno sodišče za ta namen, ki je vmes že prenehalo delovati, doslej na seznam ni uvrstilo nikogar, je v pogovoru za STA razložil Žbogar.