V delu opozicije so se danes odzvali na predloge ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo, ki jih je v soboto sprejela vlada. Kot ocenjujejo, so predlagani ukrepi sicer dobrodošli, a prihajajo z večmesečno zamudo.
Poslanec SD Soniboj Knežak je v današnji izjavi za medije v DZ pozdravil, da je vlada po večmesečnem prizadevanju opozicije prepoznala problem energetske revščine in pripravila zakonodajo, ki pa po njegovih besedah v večini povzema rešitve, ki so jih tudi sami že predlagali. Ob tem je še opozoril, da so stiske velike, Slovenija pa s temi ukrepi zamuja najmanj tri mesece. “Vse evropske države so te ukrepe sprejele oktobra oziroma najpozneje v novembru,” je spomnil Knežak. Kot je še dejal, imajo predlagani ukrepi grenak priokus, saj naj bi upravičenci izplačila prejeli šele 15. aprila. Opozoril je tudi, da je vlada krog upravičencev razširila na upokojence s pokojninami, nižjimi od 1000 evrov, hkrati pa pozablja, da je v Sloveniji več 10.000 ljudi, ki prejemajo plačo, nižjo od tega zneska.
“Premalo, prepozno in nesistemsko,” pa je vladne ukrepe komentiral koordinator Levice Luka Mesec. Kot je še izpostavil, bodo tako imenovane energetske vavčerje prejele le nekatere skupine ljudi, medtem ko se povišane cene energentov poznajo v denarnicah tako slabo plačanih, brezposelnih kot tudi študentov, ki od vavčerjev “ne bodo imeli nič”. Mesec sicer vidi rešitev v tem, da se začnejo sistematični pogovori o dvigu pokojnin, plači in socialnih nadomestil, “da bodo ljudje lahko dohitevali cene, ki rastejo in dneva v dan in se zažirajo v standard nas vseh”.
Tudi poslanec LMŠ Edvard Paulič je v današnji izjavi poudaril, da so ukrepi – sicer dobrodošli – prišli prepozno. “V opoziciji smo vlado pozivali že tri, štiri mesece nazaj, kakšno je stanje na trgu, kakšne težave imajo ljudje pri plačevanju električne energije in računov za ogrevanje,” je izpostavil. Kot je še spomnil, so v preteklih tednih v opoziciji sklicali tudi sejo matičnega parlamentarnega odbora in predlagali zakon, ki bi rešil težave najranljivejših skupin, ob vloženih koalicijskih dopolnilih pa bi zakon razširili, pomoč pa bi prišla prej. “Ker dejstvo je, da ti ukrepi, ki bodo v veljavo stopili s časovnim zamikom, bodo prišli prepozno. Ljudje rabijo pomoč danes, ne čez mesec, dva,” je poudaril Paulič. Po njegovih besedah pa bi se vlada morala, tudi ko gre za ogrevanje preko skupnih kotlovnic, poslužiti pravnega tolmačenja obstoječe zakonodaje in prej rešiti težave takšnih gospodinjskih odjemalcev.
Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je prepričana, da odgovornost za energetske probleme v državi nosi vlada, ki se je po njenih besedah v času epidemije covida-19 lotila liberalizacije trga naftnih derivatov in neprimernega kadrovanja. “Direktorja, ki zagotavlja najcenejšo elektriko Slovencem, razrešuje, na drugi strani pa direktor, ki so ga nastavili v Telekomu Slovenije, čez noč pusti več kot 20.000 gospodinjstev brez elektrike oziroma jih prepusti štirikrat dražji elektriki,” opozarja Bratuškova.
Kot je še dodala, bo pomoč za ljudi dobrodošla, a 150 evrov ne bo rešilo problemov, saj takšen znesek ne zadostuje za mesečno poravnavo položnic. “Pomoč absolutno prihaja prepozno, vlada bi morala že jeseni, in na to smo jo opozarjali, znižati trošarine, znižati DDV in znižati ali začasno ukiniti vse tiste dajatve, ki jih imamo na položnicah ob porabi, je izpostavila Bratuškova. Kot je še dodala, je očitno, da volilni čas ni samo za bonbončke, ampak kar za bonboniere, ki pa jih bodo, kot opozarja, v nadaljevanju plačali ljudje.
