Za koalicijo pobuda za zakonodajni referendum o noveli zakona o RTVS pričakovana
Za koalicijske Gibanje Svoboda, SD in Levico je pobuda SDS za zakonodajni referendum o noveli zakona o RTVS pričakovana. Za zdaj tako ostaja jasno, da bo uveljavitev novele vsaj za nekaj časa zamaknjena, v tem obdobju pa bo koalicija preučila možnost odpoklica programskih svetnikov, ki po njenem prepričanju kršijo zdajšnji zakon in statut RTVS.
Poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek je v izjavi za medije poudarila, da novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) prinaša konceptualno spremembo upravljanja in nadziranja RTV, ker da je sedanji model zastarel. Zakonske spremembe so sicer po njenih besedah šele prvi korak, ki prinaša depolitizacijo javnega medija, ki da ga je “praktično v celoti ugrabila stranka SDS s svojimi političnimi nameščenci v programskem svetu”.
V stranki so tako prepričani, da lahko politične stranke k institucionalni neodvisnosti medija največ prispevajo tako, da se iz nadziranja medija umaknejo, to pa po navedbah Šetinc Paškove prinaša tudi novela. “Očitno kolegi sploh ne razumejo sodobnega koncepta demokracije, sodobnih medijev, kaj so javni mediji, kajti oni ves čas zasledujejo zgolj eno linijo, da so javni mediji avtomatsko državni mediji in da so v rokah vsakokratne večine,” je ob tem očitala SDS.
Sama tako pričakuje, da bomo ob zadostnem številu zbranih podpisov za dejansko izvedbo referenduma jeseni priča referendumski kampanji, ki bo tako kot debata v DZ “zlagana, zmanipulirana, odmik od dejstev in tega, kar zakon dejansko prinaša”.
Ob tem še opozarja, da bo referendum, če bo do njega prišlo, po nepotrebnem finančno bremenil davkoplačevalce, in sicer v višini štirih milijonov evrov.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je danes ocenil, da je referendumska pobuda dokaz, da je novela zakona več kot potrebna. Tako meni, da je smer koalicije, to je po njegovih besedah depolitizacija RTVS, ob “angažmaju, ki ga pripravlja desnica, da bi zaustavila zakon”, prava.
Po njegovih besedah je najboljši dokaz, kako slabo deluje javni zavod, ponedeljkovo imenovanje nekdanjega šefa vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija. Njegov mandat na čelu Ukoma je namreč minil v znamenju neplačevanje javne službe STA in analize dela RTVS.
Da gre pri referendumski pobudi “preprosto za pridobivanje časa in upiranje spremembi v javnem servisu”, pa meni poslanec SD Jonas Žnidaršič. Kot še zatrjuje, so v koaliciji prepričani, da če bo do izvedbe referenduma dejansko prišlo, ta ne bo uspešen. Ob tem se sicer po njegovih besedah poraja tudi vprašanje, ali bo RTVS do takrat preživela, a verjame, da če pod “enormnimi pritiski” v minulem letu ni klonila Slovenska tiskovna agencija, bo temu tako tudi v tem primeru.
Premier Robert Golob je sicer že ob predstavitvi vladne novele napovedal, da bodo, če bo prišlo do zavlačevanja opozicije, razmislili tudi o drugih ukrepih, da bi rešili “agonijo RTVS” pred poletjem. V koalicijskih strankah tako za zdaj razmišljajo o možnosti odpoklica programskih svetnikov, ki po njihovem mnenju kršijo zakon o RTVS, pa tudi sam statut javnega zavoda. Odločitev o tem bodo sicer, kot napovedujejo, sprejeli, ko bodo preučili vse pravne možnosti.
