Vzeli stvari v svoje roke

»Tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo vzeti prostost. Nato ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali policiji, če tega ne more storiti, pa takoj obvestiti nekoga od teh organov. Policija ravna po določbah 157. člena tega zakona.«

160. člen Zakona o kazenskem postopku 

Štajerska varda ima svojo stran na družbenem omrežju, kjer se označuje za »obrambne sile«. Predvsem politične stranke desnega političnega spektra njihovo delovanje z netenjem nestrpnosti naproti migrantom in s pretiravanjem glede nevarnosti povečanja števila ilegalnih prehodov meje še dodatno spodbujajo. Večinoma zaradi drugih življenjskih dogodkov (predvsem) razočarani moški srednjih letih tako namesto da bi kaj storili glede svojega življenja, jezo otresajo na Druge. Nevarnost pa je v tem, da v vojaške ali policijske uniforme oblečeni posamezniki s tem le vzbujajo videz predstavnika represivnih organov, kar pa ne pomeni, da poznajo tudi njihove naloge ali so bili glede njihovega dela poučeni. Prav slednje je tisto, kar nas lahko pri takšnih samoorganiziranih skupinah, kot se je nedavno pojavila tudi v Ivančni Gorici, lahko skrbi.

Kruta realnost

»Kaj bi rad, cvetič?! A ti sploh veš, kdo sva? Midva sva iz SDS in če bi imela zdaj pri sebi pištolo, bi vas vse postrelila,« sta nam lani poleti sredi toplega sobotnega popoldneva nekje med Črnomljem in Starim trgom v času kratkega počitka na zaplati makadama ob glavni cesti iz avta z ljubljansko registracijo iznenada zabrusila neznana moška. Trije pohodniki smo se nad povedanim začudili in se spraševali, ali nimata moška boljšega dela za preživljanje poletnega popoldneva, kot je iskanje navideznih migrantov ob meji. Na naš odgovor, da ju ne razumemo in da smo samo na izletu ter da prihajamo iz Črnomlja, sta povedala še par krepkih in se nazadnje odpeljala v smeri proti Kolpi. Ker se s prijateljema pogosto sprehajamo po Sloveniji, žal to ni bila prva tovrstna izkušnja.

Leta 2020 so želeli tovrstne samooklicane »varnostnike miru« zamejiti z dopolnitvijo 11.a člena Zakona o javnem redu in miru, ki od tedaj pravi: »Kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo opreme ali pripomočkov vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, se kaznuje z globo od 500 do 1000 evrov.«

Zakon pa žal nima prav veliko vpliva, če poslušamo izjave politikov, kot je tedanji kandidat, danes že nekdanji obrambni minister Matej Tonin, ki je ob vzpostavljanju diskurza o štajerski vardi dejal, da sicer nasprotuje njihovemu vključevanju v slovensko vojsko, a da ne ve, »kaj bi bilo spornega, če bi posamezniki proti plačilu patruljirali na meji.« Temu je sledil v javnosti sicer ne tako odmeven incident, ko je štajerska varda med patruljiranjem blizu Ormoža proti volji lastnikov nekega poletnega dne kar vdrla na posest, kjer so letovali otroci. Trdili so, da jih varujejo, a postavlja se vprašanje, pred čim so jih v zeleni idili varovali in ali niso bili nazadnje otroci ogroženi le zaradi varde?

Ponosni na samoorganizacijo

Zaradi vseh opisanih okoliščin namesto da bi se število takšnih organizacij zmanjševalo, očitno narašča, poleg tega pa njihovi člani brez sramu stopajo pred televizijske kamere, kot je bilo to v primeru nedavnega incidenta v Ivančni Gorici. Samoorganizirani vaščani, ki so se poimenovali za vaško stražo, so se za TV Slovenija pohvalili, da so do prihoda policije pridržali nekega posameznika, posnetek pridržanja pa so objavili tudi na spletu. Kot je zapisano v uvodnem citatu, sicer sme »tistemu, ki je zasačen pri kaznivem dejanju,« vsakdo vzeti prostost. A problem lahko nastane, ker je postopek pridržanja lahko hitro neustrezen.

V Ivančni Gorici so se namreč samoorganizirali podjetniki, torej ljudje, ki najverjetneje niso podkovani v varnostnih prijemih. Po besedah podžupana Tomaža Smoleta naj bi se v zadnjem času število kraj in vlomov, predvsem na gradbišča in v gospodarske ter zasebne objekte, povečalo. Skupina krajanov se je zato ponoči izmenjavala pri fizičnem nadzorovanju gradbišč in drugih izpostavljenih objektov.

Predstavniki policije so dejali, da res zaznavajo rahel porast kriminalnih dejanj, da ima lahko to sezonski značaj in da bodo oktobra znova preverili, ali gre mogoče tudi za trend in so potrebni dodatni ukrepi. Na Policijski upravi Ljubljana, pod katero sodi Policijska postaja Grosuplje, pa razlagajo nekoliko drugače: da v občini Ivančna Gorica v prvih devetih mesecih leta, v primerjavi z enakim obdobjem zadnjih preteklih let, povečanega števila kriminalnih dejanj ne beležijo. Glede vaških straž pa opozarjajo, da policija »je in bo tudi v prihodnje vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin spremljala in presojala zakonitost, odgovornost in vpliv na varnostno oceno v lokalnem okolju in v državi.« Kljub ugotovitvam obeh policijskih postaj pa na občini vztrajajo, da potrebujejo več policistov na tem območju in da bi bila dolgoročna rešitev »vsekakor vzpostavitev samostojne Policijske postaje Ivančna Gorica.« A obsežna poročila iz ZDA, ki so se glede različnih kriminalnih dejanj ukvarjala prav z vprašanjem, ali več policije pomeni manj kriminala, te korelacije ne potrjujejo. Vsekakor pa vzpostavljanje lastnih represivnih organov v manjših krajih lahko pomeni tudi samo še en nov organ represije.

Pia Nikolič