Univerza v Ljubljani: Sprememba zakona o vodah omogoča izjeme za gradnjo tudi na vodi
Spremembe zakona o vodah, o katerih bodo volivci 11. julija odločali na referendumu, omogočajo izjeme za gradnjo tudi na vodnih zemljiščih, torej na vodi. Dodajanje izjem za gradnjo na občutljivih območjih je v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah, so poudarili na Univerzi v Ljubljani.
Cilji namreč so preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov, varovanje dobrega stanja voda in izboljšanja stanja voda, zmanjševanje onesnaženosti voda in preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja ter blaženje učinkov poplav in suš.
Slovenija je tudi podpisnica strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru evropskega zelenega dogovora, ki določa, da je treba za obnovo degradiranih ekosistemov povrniti reke v stanje pred njihovo regulacijo.
“Torej bi moral biti tudi naš namen zmanjšanje vsakovrstnih vplivov na vodne in obvodne prostore in s tem izboljšanje ekološkega stanja voda, ki je nujno za pestro življenjsko okolje vodnih organizmov in osnova za zdravo okolje človeka,” so v sporočilu za javnost izpostavili na ljubljanski univerzi.
Območja vodnega in priobalnega zemljišča ter presihajočih jezer, za katere novela ukinja nekatere omejitve in dodaja izjeme za gradnjo na teh območjih, so zelo pomembna tako za rastlinski in živalski svet kot tudi za človeka.
S posegi na priobalno zemljišče bi izjemno pomembne funkcije naravnim priobalnim območjem odvzeli, saj bi jih spremenili v umetne, te spremembe pa pomenijo neposredno slabšanje ekološkega stanja površinskih voda in s tem tudi zdravstvenega vidika vodnega okolja, so še poudarili.
