Umetna inteligenca v glasbi
Uporaba umetne inteligence (v nadaljevanju UI) v glasbi ni novost in sega že v leto 1951 do eksperimentov Alana Turinga, ki je proizvedel računalniško ustvarjene melodije. Leta 1957 je prišlo do prve opazne stvaritve – dela Suita IIIiac za godalni kvartet. Temeljila je na tako imenovani algoritemski kompoziciji, metodi, pri kateri so računalniki uporabljali določen niz pravil za ustvarjanje glasbe, in sicer algoritem Monte Carlo, proces, ki vključuje naključna števila za narekovanje višine in ritma v mejah tradicionalne glasbene teorije in statističnih verjetnostih. Seveda se je UI v več kot šestih desetletjih nedvomno razvila in njena uporaba tako v glasbi kot tudi na drugih področjih človekovega delovanja v zadnjih letih strmo narašča. Najbolj popularno orodje za ustvarjanje glasbe s pomočjo umetne inteligence je Amper Music, besedilo pa lahko s pomočjo nekaterih navodil, zapisanih v obliki besedilnih ukazov, ustvari tudi vsem dostopen ChatGPT.
UI pridobiva tako simpatizerje kot nasprotnike ter odpira številna etična, kot tudi pravna vprašanja. Veliko polemik izhaja iz dejstva, da je težko ločiti skladbe, ki jih je ustvaril glasbenik ali UI. Mogoče je namreč klonirati instrumente in vokale, v kar avtorji niso nujno privolili. Eden vidnejših primerov je bil letošnji hit Heart On My Sleeve, ki se je pojavil na spletu pod avtorstvom ustvarjalcev Drakea in The Weeknda. Slednji je v treh dneh na tiktoku dosegel 8,5 milijona uporabnikov, na Spotifyu pa je bil pretočen v istem času več kot 250.000-krat. Poslušalci so bili navdušeni nad pesmijo, vse dokler ni njen resnični ustvarjalec, znan le pod psevdonimom Ghostwriter, razkril, da je pesem ustvaril z računalniškim programom umetne inteligence, ki ga je treniral oziroma učil s pomočjo glasov raperjev. Skladba je doživela ostro neodobravanje s strani glasbenikov in je bila hitro odstranjena s spletnih platform. Po drugi strani pa denimo pevka Grimes spodbuja, da se AI uporabi za kloniranje njenega glasu, in pravi, da se približujemo koncu človeške umetnosti in da bo UI čez čas bistveno boljša pri ustvarjanju glasbe.
Seveda pa v večini primerov glasbena industrija zaenkrat uporablja umetno inteligenco kot dodatno orodje in ne kot nadomestilo za človeške umetnike. V manjši meri naj bi pri ustvarjanju glasbe in njenem obdelovanju UI uporabljalo že šestdeset odstotkov glasbenikov in producentov. Poraja pa se vprašanje, kako daleč bo segla raba UI in ali bo dejansko zamenjala umetnike. Tolažili bi se lahko z dejstvom, da še vedno ostanejo vsaj živi nastopi. A kaj ko že poznamo primere, ko so koncerte izvedli kar roboti sami.
Brigita Gračner
