Večina držav po svetu je v zadnjem desetletju dosegla le malo ali nič napredka pri znižanju ravni korupcije, odziv oblasti na pandemijo covida-19 pa je marsikje presegel pristojnosti, opozarja nevladna organizacija Transparency International (TI) ob današnji objavi indeksa zaznave korupcije (CPI) za leto 2021.
Transparency International ob objavi CPI za lansko leto opozarja na pomanjkanje napredka v boju proti korupciji v večini držav ter na zgodovinsko najnižje ocene pri 27 državah, pri čemer je mogoče opaziti krčenje temeljnih pravic in nazadovanje demokratičnih standardov.
Pri tem ugotavlja, da je bila pandemija covida-19 v mnogih državah uporabljena “kot izgovor za omejevanje temeljnih svoboščin in izogibanje pomembnim zavoram in ravnovesjem”.
Kritična je tudi do političnih elit v Evropi. Dve leti pa pandemiji evropske države še naprej “uporabljajo krizo kot izgovor za stagniranje protikorupcijskih prizadevanj in zaskrbljujoče odločitve. Tudi ukrepi za odgovornost in preglednost so zanemarjeni ali odpravljeni”.
V zahodni Evropi, ki se je glede na rezultate na splošno najbolje odrezala, je pandemija državam dala “izgovor za samozadovoljnost v prizadevanjih za boj proti korupciji, saj se ukrepe odgovornosti in preglednosti zanemarja ali ti celo nazadujejo”, opozarjajo pri TI.
V nekaterih azijskih državah je bil covid uporabljen tudi kot “izgovor za utišanje kritik”. Pri TI so opozorili tudi na povečan digitalni nadzor in avtoritarne pristope v nekaterih državah.
Organizacija ugotavlja, da se vse bolj “spodkopava zavore in ravnovesja ne le v državah s sistemsko korupcijo in šibkimi institucijami, ampak tudi med uveljavljenimi demokracijami”. Med bolj perečimi vprašanji v zadnjem letu izpostavlja uporabo programske opreme Pegasus, ki je bila povezana z vohunjenjem za zagovorniki človekovih pravic, novinarji in politiki po vsem svetu.
TI je ob objavi rezultatov indeksa CPI, ki meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi, še poudaril, da je zaščita človekovih pravic ključnega pomena v boju proti korupciji. Države, kjer so državljanske svoboščine dobro zaščitene, na splošno dosegajo višje rezultate pri CPI.
Kar dve tretjini od 180 držav na indeksu sta ocenjeni z oceno, nižjo od 50, povprečna ocena je 43. Slovenija se je z oceno 57 uvrstila na 41. mesto. Ob Sloveniji je še 26 drugih držav letos beležilo najnižjo oceno v zadnjem desetletju. Rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa “zelo čisto” državo.
Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 12 točk in se tokrat z oceno 43 uvršča na 73. mesto.
Analiza za Madžarsko med drugim ugotavlja, da je vlada v Budimpešti pandemijo izkoristila za nadaljnjo utrjevanje političnega nadzora in omejevanje pravic. Svoboda izražanja je bila močno omejena in mediji so ogroženi, kar prispeva k zmanjšanju odgovornosti in zgodovinsko nizki oceni letos.
Nekoliko bolje sta uvrščeni sosednji Hrvaška in Italija. Hrvaška se je z oceno 47 uvrstila na 63. mesto. Predsednik hrvaškega protikorupcijskega sveta Nikola Grmoja je bil po objavi ocene za Hrvaško, ki državo uvršča med korumpirane države, kritičen in pričakuje še poslabšanje rezultatov. “Pričakujem, da bodo rezultati še slabši, če se bo nadaljevalo tako obnašanje vlade in želja, da se obvlada vse institucije,” je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Italija se je po indeksu CPI z oceno 56 izboljšala za deset mest in zasedla 42. mesto. Poročilo navaja, da je država “požela sadove reform boja proti korupciji”, hkrati pa poudarja, da kljub napredovanju na lestvici ostaja med slabšimi po rezultatu v regiji. “Zakonodajne vrzeli je treba nujno zapreti za lobiranje in dejansko lastništvo v Italiji,” ugotovitve povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.
Avstrija se je med slovenskimi sosedami najbolje odrezala, z oceno 74 se je uvrstila na 13. mesto, a korupcija v državi po mnenju TI vseeno postaja problem. Glede na leto 2020 je izgubila dve točki.
“Rezultat je slab in streznitven, tu ni kaj olepševati,” je ugotovila predsednica TI Austria Eva Geiblinger. “Eden glavnih razlogov so napovedani, a neuveljavljeni nacionalni protikorupcijski projekti, med drugim v lobističnih predpisih in pri strankarskem financiranju. Resne obtožbe in škandali na najvišji politični ravni predstavljajo velik problem za zaupanje prebivalstva v demokracijo. Odkriti napadi politikov na sodstvo in preiskovalne organe so nesprejemljivi,” je dejala po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Bosna in Hercegovina je po indeksu CPI ob Albaniji med najslabše uvrščenimi državami v Evropi. Obe sta zasedli 35. mesto.
Najvišje na indeksu zaznave korupcije so Nova Zelandija, Finska in Danska (vse z oceno 88), ki si delijo prvo mesto, sledijo pa Singapur, Švedska in Norveška (ocena 85). Nemčija se je že četrto leto zapored uvrstila na 10. mesto, pri čemer je prejela oceno 80. Poročilo sicer izpostavlja afero z nabavo zaščitnih mask med pandemijo.
Najnižje so se vnovič uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti. To so Južni Sudan (ocena 11), Somalija (13), Sirija (13), Venezuela (14) in Jemen (ocena 16).
