Sodelujoči v javni razpravi o rezultatih raziskave TIMSS za prilagoditev didaktičnih priporočil

Raziskava TIMSS 2023 je kot šibko področje slovenskih četrtošolcev na področju matematike in naravoslovja pokazala naloge na kognitivni ravni sklepanja. Govorci v javni razpravi po predstavitvi raziskave na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so tako kot potrebno izpostavili prilagoditev didaktičnih priporočil, ki so del prenove učnih načrtov.

Rezultati mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja (TIMSS) 2023 po besedah državne sekretarke na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič ponujajo razmislek v času, ko pri nas poteka prenova učnih programov. Mednarodna raziskava ne more biti izhodišče na prenove, nakazuje pa na različne vidike, ki jih velja upoštevati, je pojasnila.

Opozorila je, da so v raziskavi sodelovali četrtošolci, ki so bili v času pandemije vključeni v izobraževanje na daljavo, in da se je struktura učencev na nacionalni ravni spremenila. Po njenih besedah sta dva odstotka Romov, devet odstotkov je otrok s posebnimi potrebami in devet odstotkov otrok priseljencev, kar da je pomemben vidik pri interpretaciji podatkov iz raziskave. Ob tem je spomnila na nacionalno preverjanje znanja, ki ga je označila za naše “močno nacionalno orodje”, saj daje pomembno povratno informacijo šolam in učiteljem glede njihovega dela.

Tokratna raziskava TIMSS pa po njenih besedah ponuja veliko razmisleka glede didaktičnih priporočil, kako z njimi spodbujati aktivno vlogo učencev in kako v pouk vključiti naloge na višjih taksonomskih ravneh.

Raziskava je namreč med drugim pokazala, da se pri matematiki dosežki iz poznavanja dejstev in uporabe znanja ne razlikujejo od skupnega slovenskega povprečja, povprečni dosežek iz nalog sklepanja pa je malo nižji od skupnega povprečja. Pri naravoslovju so razlike večje, dosežek iz uporabe znanja je višji od slovenskega skupnega povprečja, dosežek iz sklepanja pa precej nižji.

Alenka Lipovec z mariborske pedagoške fakultete, ki je sodelovala pri raziskavi, je opozorila, da se nekaterih vsebin, ki jih raziskava TIMSS preverja, slovenski četrtošolci po kurikulumu še ne učijo, med njimi so denimo ulomki, decimalna števila, koti in ploščine. Če bi izločili te vsebine, bi se med državami pomaknili za dve mesti višje, kar pomeni, da je to le del dejavnikov, ki vplivajo na rezultat. Kot je poudarila Lipovec, bo treba analizirati predvsem, zakaj je prišlo do padca pri sklepanju.

Tudi pri naravoslovju bi dosegli nekoliko višje mesto, če bi izključili naloge z vsebinami, ki se jih po kurikulumu učenci še niso učili, je navedla nacionalna koordinatorka raziskave v Sloveniji Barbara Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta. Bo pa treba analizirati tudi podajanje snovi. Poudarila je, da več poskusov in več eksperimentiranja pri pouku ne vodi nujno v višje dosežke v naravoslovju.

Mojca Suban z zavoda za šolstvo je poudarila, da vsebine iz raziskave TIMSS niso imperativ za naš učni načrt, da pa mora biti ta razvojno naravnan in odgovarjati na izzive sodobnega sveta. Kot je pojasnila, so prav o decimalnih številih veliko razmišljali, saj so pri nas po učnem načrtu predvidena v 6. razredu, čeprav se učenci z različnimi zapisi števil, tudi z decimalkami, srečujejo že prej. Tako so v okviru prenove učnih načrtov predlagali nekoliko zgodnejšo obravnavo teh števil.

Ob tem pa je poudarila, da je vsebinska pokritost v kurikulumu le en del, razlogi za uspešnost v raziskavi so namreč kompleksni. Izpostavila je didaktiko pouka matematike in pojasnila, da te izzive v prenovljenih učnih načrtih vključujejo skozi didaktična priporočila, ki so novost v prenovi. Kot je pojasnila, je bil velik del matematičnih nalog v raziskavi TIMSS postavljen v kontekst in je zahteval višje kognitivne ravni, torej uporabo in sklepanje. Tako je po besedah Suban pomembno vprašanje, koliko so učenci takšnih nalog vajeni pri vsakodnevnem pouku matematike.

Glede naravoslovja pa je Andreja Bačnik z zavoda za šolstvo poudarila, da je treba dati poudarek na to, kar sodobnim otrokom in mladostnikom manjka, to so izkušnje s poudarkom na pouku na prostem, predvsem pa je treba izpostaviti sistematično vpeljevanje spoznavnih procesov. Želijo si, da je v večji meri vključeno sklepanje in da je to tudi bolj kakovostno. Po njenih besedah je pomembno predvsem izobraževanje učiteljev in njihovo delovanje v razredu.

Tudi Gregor Torkar z ljubljanske pedagoške fakultete bolj kot v vsebini kurikuluma za naravoslovje potrebne popravke vidi na področju didaktično-metodičnih priporočil in strategij. Tako je pri eksperimentih opozoril, da morda premalo pozornosti in časa namenjamo razvoju konceptov, ki jih želimo z eksperimenti razvijati.

Pri tem je omenil Anglijo, ki da daje podobno velik poudarek učenju z raziskovanjem, a dosega boljše rezultate pri nalogah, za katere je potrebno sklepanje. Prav tako je izpostavil azijske države, ki imajo največji delež učencev, ki dosegajo najvišjo raven znanja, in sicer je ta denimo v Singapurju 49 odstotkov pri matematiki (pri nas pet odstotkov) in 44 odstotkov pri naravoslovju (pri nas osem odstotkov).

Kot meni Torkar, pa je prav tako pomemben družbeni konsenz o položaju šolstva in znanja v družbi. Po njegovih besedah postajamo precej dionizično-dekadentna družba in je bolj kot pot pomemben cilj. V takih primerih lahko pridejo bližnjice, kot je zloraba umetne inteligence, še bolj do izraza, je opozoril.