Šentjurska občina v letu Josipa Ipavca s številnimi dogodki

Šentjurska občina je letos ob 100. obletnici smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca, ki je ustvaril veliko za slovensko glasbeno zgodovino pomembnih del, pripravila številne dogodke. Ob kulturnem prazniku bodo tako predstavili knjigo o Josipu Ipavcu Slovenski Mozart, ki je izšla pri založbi Beletrina, sozaložnik je Knjižnica Šentjur.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal avtor knjige Igor Grdina, knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta, katerega nastanek velja za prelomen umetniški dogodek, s kulturnozgodovinskega vidika tematizira Ipavčevo tragično zgodbo.

Predstavi njegove korenine, leta mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter duševni razkroj v somraku vsemogočne Evrope med prvo svetovno vojno. Posebna pozornost je namenjena komični operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997.

Vodja delovne skupine, ki je pripravila letošnje dogodke, Tatjana Oset je povedala, da bodo na kulturni praznik na šentjurskem pokopališču pripravili komemoracijo ob 100-letnici smrti Ipavca, ki je ustvaril veliko za slovensko glasbeno zgodovino pomembnih del, med katerimi izstopata prvi slovenski balet Možiček in že omenjena Princesa Vrtoglavka, sicer pa glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi in orgelske skladbe.

Učenci osnovnih šol v šentjurski občini so v sklopu Ipavčevega leta izdelali možičke, ki so jih namestili na okna zgradb v Zgornjem trgu v Šentjurju, Televizija Slovenija pa je posnela oddajo Opus z naslovom Josip Ipavec, tragični junak slovenske glasbe.

Od četrtka bo na ogled zunanja razstava likovnih del na temo Josipa Ipavca dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, konec marca pa bodo pripravili razstavo oblikovalskih rešitev za celostno grafično podobo Ipavčevega leta, saj je vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca.

V Ipavčevem centru v Šentjurju bo aprila potekal dogodek Hugo Wolf in Josip Ipavec sodobnika v produkciji Knjižnice Šentjur in Koroškega pokrajinskega muzeja, takrat bodo v občini sadili tudi jablano bogatinko.

Krstna izvedbe suite na temo Princese Vrtoglavke skladatelja Petra Tovornika je načrtovana v juliju, avgusta bodo pripravili likovno kolonijo zgodovinskih mest Slovenije, septembra pa predstavitev oblačil iz obdobje Josipa Ipavca, ki jo bo obogatila glasba.

Dvodnevni znanstveni simpozij s koncertom samospevov družine Ipavec in sodobno plesno variacijo baleta Možiček načrtujejo v oktobru, razstava o Ipavcih v Ipavčevi hiši pa je prestavljena na obdobje po koncu epidemije.

Josip Ipavec se je rodil 21. decembra 1873. Ljudsko šolo je končal v domačem trgu pri učitelju in pevcu Frančišku Vučniku, ki ga poučeval tudi violino. Leta 1883 ga je oče poslal v benediktinski samostan Št. Lambert na Gornjem Štajerskem, kjer je dokončal prvi in drugi razred gimnazije ter pel v zboru orglarja Karola Grutza.

Gimnazijo je končal pri benediktincih v Št. Pavlu na Koroškem, kjer je pel v cerkvenem pevskem zboru. Leta 1904 je dokončal medicinske študije v Gradcu in bil razglašen za doktorja zdravilstva.

Leta 1914 je bil mobiliziran in poslan v Wagno na današnjem avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo begunsko taborišče za ubežnike iz Galicije. Zaradi bolezni je bil kasneje demobiliziran in še pred koncem vojne poslan domov. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.