S številnimi slovesnosti obujanje spomina na plebiscitarno enotnost o samostojni državi (ozadje)

V spomin na razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno Slovenijo, bodo v teh dneh po državi potekale številne slovesnosti. Vrhunec prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti bo petkova državna proslava, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Robert Golob.

Državni praznik, ki ga na obletnico uradne razglasitve rezultatov plebiscita praznujemo 26. decembra, ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja. Tedaj so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokratičnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države.

Dokončna odločitev o plebiscitu o samostojnosti Slovenije je bila sprejeta na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah. Na njem so sodelavci ustavne komisije takratne slovenske skupščine Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom prepričali Demosov poslanski klub, da je ta potrdil predlog, da plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije izpeljejo 23. decembra 1990.

Takratna opozicija se je sicer zavzemala za to, da se plebiscit premakne na pomlad 1991, a je nato pristala na predlagani decembrski datum. Demos in njegova vlada pa sta na drugi strani pristala, da bo plebiscit uspel, če se bo za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. V Demosu so namreč sprva menili, da bi za pozitiven izid zadoščalo, če bi za glasovala večina volivcev, ki bi se udeležili plebiscita.

Predstavniki političnih strank in poslanskih skupin tedanje skupščine so na podlagi kompromisnega dogovora 6. decembra 1990 podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. V njem so se vse stranke zavezale, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovale sporazumno in usklajeno ter da se stranke, zastopane v skupščini, zavedajo zgodovinskega pomena odločanja za osamosvojitev na plebiscitu.

Enotnosti politike sledila tudi prelomna odločitev volivcev

Na podlagi sporazuma je bil v skupščini sprejet zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je tudi formalno določil datum njegove izvedbe. Zakon je bil sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Ravno velika enotnost politike o tem vprašanju je po mnenju mnogih prepričala in povezala tudi volivce, ki so se množično udeležili plebiscita.

Vprašanje na plebiscitu je bilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” Na to vprašanje je ob 93,2-odstotni volilni udeležbi pritrdilno odgovorilo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, kar je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Izide plebiscita, po katerem so stekle priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991, so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra. Ta dan zato vsako leto obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.

Slavnostni govornik na osrednji državni proslavi Golob, poslance bo nagovorila Klakočar Zupančič

Osrednje dogajanje v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti bo v petek. V državnem zboru ga bodo ob 19. uri obeležili s slavnostno sejo. Na njej bo zbrane nagovorila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki bo že popoldne gostila sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Po slavnostni seji DZ se bo dogajanje preselilo v Cankarjev dom, kjer bo ob 20. uri osrednja državna slovesnost, na kateri pričakujejo celotni državni vrh na čelu s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Slavnostni govornik bo premier Robert Golob.

Umetniški del proslave bo tokrat v znamenju oddaje Izštekani na Valu 202, ki jo pripravljajo njeni ustvarjalci na čelu z avtorjem in voditeljem oddaje Juretom Longyko. Nastopajočim se bo v večini točk pridružil tudi godalni orkester Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. “Izštekani so pričakovanje nepričakovanega. Hoja po neuhojenih poteh. Ustvarjanje novega na temeljih preizkušenega. So prispodoba drugačnega, boljšega sveta,” so ob napovedi proslave zapisali na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Podobno kot se glasbeniki v omenjeni oddaji podajo na pot v neznano, ki sprva vodi stran od sebe, v opuščanje starih konceptov in preseganje svojih omejitev, nato pa se vrnejo prerojeni, bolj živi, bolj sami svoji, smo se tudi Slovenci pred dobrimi tremi desetletji izštekali kot narod, navajajo na Ukomu. “Plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, s stvaritvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe. Se prerodili kot nacija,” so zapisali. To so sporočila, ki jih bo v kratkih filmskih portretih zajel tudi režiser Klemen Dvornik.

Številne slovesnosti pa bodo v prihodnjih dneh potekale tudi v drugih krajih po Sloveniji.

Danes bo ob 18.30 v ljubljanski stolnici potekala maša za domovino, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Na sam praznik pa bo tudi letos v predsedniški palači znova dan odprtih vrat, pred palačo pa bo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalce bo sprejela predsednica republike, ki je pred državnim praznikom v torek že podelila državna odlikovanja. Zlati red za zasluge sta prejela poveljnik štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk in pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos.