Recenzija: Festival MENT slavil prazničnih 10 let
Ljubljanska prizorišča, ki se raztezajo od Kina Šiške do Ljubljanskega gradu, je ponovno napolnil eden najuspešnejših domačih festivalov, katerega glavna lokomotiva je umetniški direktor in vodja Andraž Kajzer, glavni producent javni zavod Center kulture Kino Šiška, koproducent konference pa SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center. Čeprav je pogosto kritiziran zaradi oznake showcase, ki jo včasih zasledimo že kot skoraj žaljivko, je izredno dobro organiziran ter popularen tudi izven naših meja, čemur so priča mednarodne nagrade ter vznik festivalov po Evropi po njegovem vzoru. Poleg predstavitev glasbenikov že deset let ponuja predavanja, pogovore, delavnice, razstave ter mreženje z delavci iz sveta glasbenega posla.
Najbolj prepoznavno letošnje domače ime je bila trenutno najuspešnejša indie rock zasedba MRFY, med tujimi predstavniki sta izstopala londonski ženski kumbia četverec Los Bitchos ter angleški eksperimentalni techno producent Blawan. Večina preostalih nastopajočih pa so bili znanci bolj nišnih žanrskih poznavalcev ter vzpenjajočih se nadobudnih izvajalcev, ki jim nastopi na tako velikem festivalu ogromno pomenijo, saj jih lahko na njih opazijo glasbeni profesionalci. Na festivalskem sejmu več kot osemdesetih izvajalcev, na katerem se koncerti tudi prekrivajo, je težko obiskati, koncentrirano spremljati in pravično izpostaviti večje število glasbenikov. Ampak recimo, da smo ujeli in zaznali vsaj nekaj biserov domače in tuje glasbene scene, ki bi jim privoščili kakšen večji preboj.
Med domačimi izbranci je izstopala haložanska solo ustvarjalka Muzikačaka. Njen subtilen nastop s plastenjem vokalov in klavirsko elektronskim looper inštrumentarijem na premišljeno izbrani lokaciji – odmevajoči kapeli na Ljubljanskem gradu – je pustil izreden vtis, ki je še dolgo odmeval. Preostanek izvajalcev pa nas je navdušil na Metelkovskih prizoriščih, med njimi tudi precej manj subtilni domačini s hudomušnim in funky pristopom Kavasutra, ki med zabavo še vedno z lahkoto lomijo ritme ter kažejo še svoje jazzovske sposobnosti kot po maslu. Sloveniji bližnja in že kar znana zasedba, ki kot običajno ni razočarala, je tudi originalni hrvaški trojec kitarskih linij Seine, z eksplozivnim in prepričljivim koncertom pa so se dokazali tudi makedonski punkerji Vagina Corporation. Ene najbolj navdušujočih odrskih prezenc pa smo bili deležni s strani v severnejših evropskih državah baziranih muzičarjev. Zasedba, na katero smo stavili, da bo požela največ radovednosti in čakanja v vrsti pred in med koncertom, je belgijski trio Avalanche Kaito. Multižanrski plaz izjemnega urbanega griotskega pevca. zvezan s hrupnim in eklektičnim bobnarsko-kitarskim bruseljskim dvojcem, se je gotovo zapisal v spomin mnogim promotorjem. Največje presenečenje, ki bi mu privoščili prebitek na čim več odrov, pa je bil škotski bratsko-sestrski duo comfort, odlična vokalno tolkalska naveza, ki temelji na punkovski neposrednosti ter poudarja kvirovsko svobodo.
Brigita Gračner
