Recenzija: 29. Jazz Cerkno

Že več desetletij se sredi maja Cerkno spremeni v prizorišče najbolj idiličnega mednarodnega jazz festivala pri nas. Vasico za tri dni preplavijo nadobudni poslušalci jazzovskih godb, kopica prestižnih glasbenikov ter kakšna delegacija mednarodnih glasbenih profesionalcev. Star Plac je ponovno prekril šotor z glavnim odrom, Cerkljanski muzej je nudil prostore večini spremljevalnega programa, za jutranje kavice, popoldansko pivo in nočni DJ program se je izjemoma odprl Bar Gabrijel, na žalost pa je letos svoja vrata zaradi domnevne prenove zaprl Hotel Cerkno. Ta je običajno nudil prenočišče in celo festivalske abonmaje večini gostov, ki so se letos morali znajti z rezervacijami apartmajev po okoliških hribih ali nočno vožnjo proti domu. Četudi bi delovanje hotela olajšalo nastanitve tako organizatorjem za namestitve glasbenikov kot tudi publiki, pa slednje ni pokvarilo celotnega vzdušja, niti ni zmanjšalo obiska, vsaj kar se tiče dogajanja, ki je potekalo med vikendom, če je že četrtkov program nekoliko okrnilo deževje.

Program, ki ga poleg Mihe Zadnikarja in Maria Batelića kurira lokalec Simon Kenda, je poskrbel za kar nekaj dih jemajočih nastopov. Pričakovano je navdušil ameriški altovski saksofonist Darius Jones, ki se je v Sloveniji prvič predstavil s svojim avtorskim projektom. Koncert njegovega tria je bil absolutni prestiž kar se tiče tradicionalnega svobodnjaškega jazza. Za presunljiv nastop sta poskrbela Sofia Jernberg in Alexander Hawkins s projektom in albumom MUSHO. Hawkins, eden najbolj inovativnih in domiselnih pianistov, ter Jernberg, neverjetno talentirana pevka, sta s subtilnim, a močnim kolažem samosvojih interpretacij etiopskih, armenskih ter švedskih spevov poskrbela za najbolj čustveno nabit performans. 

Kar se tiče bolj sodobnih jazzovskih godb, ki dodajajo svojemu zvoku tudi elektronsko glasbo, pa je najbolj ostal v spominu avstrijski trio Radian, ki svoje skladbe v post-rockovski maniri sestavljajo s cirkusantsko natančnostjo. Med domačini je izstopal nov kvartet A. G. A. T., precej etno jazzovsko unikaten pa je bil mladi Gal Golob trio, ki je bil izbran za rezidenco in snemanje v sklopu programa Jazz inkubator.

Glasba pa je na nek način odmevala skozi ves dan. Najmlajši so raziskovali preparirani klavir pod mentorstvom Boštjana Gombača, po Cerknem se je potikal lokalni TačMi Brass Band, v Cerkljanskem muzeju je bila na ogled inštalacija Ide Hiršenfelder Pod bukvami, ki je vključevala tudi voden sprehod s slušalkami po okoliškem gozdu. Šlo je za eno lepših izkušenj vedno bolj popularnih zvočnih sprehodov, na katerem smo prisluhnili kratkim zgodbam avtorice, kombiniranih s terenskimi posnetki ter elektronskimi manipulacijami. Komur glasba in sprehod po Cerknem nista bila dovolj, se je v lastni izvedbi lahko odpravil na Porezen ali pa na tradicionalni voden pohod s koncertom Iztoka Korena do domačije Franceta Bevka. Seveda pa je velik del festivala tudi ždenje v lokalnih barih, čakajoč da uzreš in ogovoriš kakšnega glasbenika ali pa debatirajoč z domačini. Gotovo »se ga widma« tudi prihodnje leto!

Brigita Gračner