Razpravljavci enotno pritrdili pomenu RTVS, manj enotni glede zagotavljanja njegove neodvisnosti
Odbor DZ za kulturo je danes pripravil javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o RTVS, ki ga je pred dobrim letom dni v parlamentarno obravnavo vložila poslanska skupina LMŠ. Razpravljavci so enotno pritrdili pomenu RTVS kot javnemu medijskemu servisu, manj enotni pa so bili v razmišljanjih, kako doseči politično nevtralnost RTVS.
Z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) v LMŠ predlagajo, naj se število članov programskega sveta RTVS iz zdajšnjih 29 zmanjša na 23. Pet članov bi imenoval DZ, dva predsednik republike, 16 pa civilna družba in strokovna javnost. Po zdajšnjem zakonu DZ imenuje 21 od 29 svetnikov. Tudi razpravljavci so večino pozornosti namenili številčnosti programskega sveta, njegovi interesni sestavi in načinu imenovanja svetnikov.
Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je pri predstavitvi vsebine novele poudarila, da je RTVS zavezan javnosti, ne pa vladi ali politiki nasploh. V. d. generalne direktorice direktorata za medije na ministrstvu za kulturo Uršula Menih Dokl je podprla zmanjšanje števila programskih svetnikov, se pa po njeni oceni novela težave loteva le delno in ne rešuje širše problematike RTVS, zato je na direktoratu ne podpirajo.
Suzana Žilič Fišer, ki vodi inštitut za medijsko komunikacijo na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je opozorila, da izločitev politike iz imenovanja programskih svetnikov ne bo dovolj, če del civilne družbe in strokovne javnosti deluje kot podaljšek politike. Nekdanji generalni direktor RTVS Igor Kadunc pa je posvaril pred zakonodajnimi spremembami, ki bi RTVS spremenile iz javne v državno radiotelevizijo.
Dolgoletni novinar in urednik na RTVS Zoran Medved je kot primer dobre prakse izpostavil britanski BBC. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno združiti pristojnosti programskega in nadzornega sveta RTVS v enoten svet zavoda, katerega člane bi volili po elektorskem sistemu. Programska svetnica na RTVS Jelka Stergel pa je opozorila na težavo razmerja med programskim in nadzornim svetom, ki se kaže pri usklajevanju programskega in finančnega načrta zavoda.
Sekretar v kabinetu ministra za kulturo Miro Petek je dejal, da zavlačevanje z obravnavo novele, ki so jo podpisali poslanci LMŠ, kaže na neresnost in nedorečenost njihove pobude. Po njegovih besedah bi morale zakonodajne spremembe za razliko o zdajšnjega stanja na RTVS prinesti celovito in zaupanja vredno informiranje javnosti. Nedorečenost je zakonskemu predlogu LMŠ očital tudi poslanec SDS Jožef Lenart.
Predsednica sveta delavcev RTVS Petra Bezjak Cirman se je zavzela za zmanjšanje števila programskih svetnikov in zmanjšanje vpliva politike na njihovo imenovanje ter za večjo zastopanost zaposlenih v svetu. Slednjemu je pritrdila tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik. Po njenih besedah bi moralo biti imenovanje svetnikov z vidika odnosa med novinarstvom in politiko povsem v domeni civilne družbe in strokovne javnosti. Odgovornost novinarja do javnosti je nad njegovo odgovornostjo do delodajalca ali do oblasti, je poudarila Potočnikova.
Da zdajšnji zakon omogoča prevelik vpliv politike na RTVS, je ocenila tudi nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina. Je pa opozorila, da delna sprememba zakona o RTVS, ki bi posegla le v nekaj členov, ne bi prinesla celovite prenove zakona, kar mora biti cilj zakonodajalca.
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede je prav tako izpostavil potrebo po depolitizaciji programskega sveta in zmanjšanju števila svetnikov. Spomnil je, da ima podoben organ na BBC le 14 članov. Opozoril je tudi, da se s finančnimi in pravnimi težavami ne sooča le RTVS, ampak enako usodo deli celotni slovenski medijski prostor. Zato se je zavzel za celovito prenovo vse področne zakonodaje.
Zdajšnji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je dejal, da bi manjše število programskih svetnikov verjetno racionaliziralo delo tega pomembnega organa, nikakor pa ne bi rešilo vseh ključnih težav zavoda. Poslanka SDS Mojca Škrinjar se je izrekla proti izločitvi politike iz imenovanja programskih svetnikov, saj so po njenih besedah poslanci predstavniki ljudstva oziroma javnosti.
Za izločitev politike iz imenovanja programskih svetnikov pa se je zavzela poslanka Levice in predsednica odbora DZ za kulturo Violeta Tomić. Po njenem mnenju je poseganje politike v RTVS recept za katastrofo, ki poslabšuje tako programske vsebine kot položaj zaposlenih.
