Razbijamo tabuje: Ko ples sreča akrobatiko – Svet performance cheera

Ko pomislimo na navijačice, si večina še vedno predstavlja dekleta v kratkih krilih, ki na košarkarskih tekmah ali tekmah ameriškega nogometa z gibi in nasmehi dvigujejo vzdušje občinstva. A performance cheer, ki v Sloveniji dobiva vse večjo prepoznavnost, je veliko več kot le »ples s cofki«. O svetu, ki ga mnogi še vedno premalo poznajo, sem govorila z Matejo Grbec, ustanoviteljico in predsednico društva ŠKD Leaders iz Domžal, ki je s svojimi ekipami zraslo iz nekaj posameznic v eno najmočnejših tovrstnih društev v Sloveniji.

Tudi sama sem pričakovala poskakovanje in mahanje s cofi, vendar me je koreografija pustila odprtih ust. Videla sem dvajset deklet, ki se premikajo kot eno, usklajeno, gibčno in neverjetno natančno. Ko gledaš njihov nastop, te potegne in sploh ne moreš pogledati stran. »Performance cheer ni samo ples, je kombinacija več stilov — od baleta, jazza, hip hopa, do gimnastike in akrobatike,« razloži Mateja. »Pri nas mora vsaka plesalka znati osnove baleta, gimnastike in biti dobro telesno pripravljena, saj koreografije vključujejo tudi akrobatiko, skoke, obrate in kompleksne formacije.«

Čeprav se pogosto srečujejo s stereotipi o »ameriških navijačicah«, ki jih poznamo iz filmov, je realnost precej drugačna. Gre za organiziran šport, ki je od leta 2021 v Sloveniji tudi uradno priznan s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. »Naše plesalke lahko pridobijo status vrhunske športnice, kar je dokaz, da gre za resno disciplino,« poudari sogovornica.

Performance cheer izhaja iz Amerike in je del športne panoge cheerleading. Je tekmovalna disciplina, ki združuje ples, akrobatiko in dinamične koreografije. Gre za športno-plesno disciplino, ki se osredotoča na tehnično zahtevne gibe, izraznost in sinhronizacijo skupine. V nasprotju s tradicionalnim cheerleadingom, ki vključuje dvigovanja in metanja (stunting) ter piramide, se performance cheer osredotoča predvsem na plesne elemente in tehniko.

Slovenija v evropskem vrhu

Čeprav gre za manj znan šport, ima Slovenija na tem področju izjemno močno bazo. Na področju celotne države deluje več kot dvajset klubov, v katerih trenira okoli 1.400 tekmovalk. Kar 70 odstotkov tekmovalk pripada ravno performance cheeru, ostalo pa cheerleadingu. »Na evropskih in svetovnih tekmovanjih smo med najboljšimi. Slovenija dosega vrhunske rezultate, kar je za tako majhno državo izjemno.«

Tekmovalna scena je močna, saj se ekipe skozi kvalifikacijska tekmovanja borijo za nastop na državnem prvenstvu, nato pa na evropskem. »Letos bomo v Sloveniji gostili evropsko prvenstvo, ki bo konec junija v Ljubljani. Pričakujemo več tisoč tekmovalcev iz vse Evrope, kar bo pravi spektakel,« pove Mateja.

Za uspehi stoji trdo delo. »Naši treningi trajajo vsaj dve uri, starejše ekipe pa trenirajo tudi do dvanajst ur na teden. V pripravi na večja tekmovanja, kot sta državno ali evropsko prvenstvo, pa tudi po dvajset ur na teden,« opisuje Mateja, ki vodi klub že skoraj desetletje. Ob tem se plesalci učijo osnov baleta, gimnastike, krepijo moč, se raztezajo, vadijo koreografije, vse z jasnim ciljem — popolne usklajenosti skupine.

»Naš cilj je, da šestnajst deklet na odru deluje kot eno, vsak gib mora biti identičen, vsak nasmeh pristno usklajen.« In ne le fizična pripravljenost, pomembna je tudi izraznost — kako s koreografijo in obrazno mimiko nagovoriti občinstvo in sodnike.

Začetki in rast skupnosti

Mateja Grbec je s plesom povezana že več kot dvajset let, svoje društvo pa je ustanovila pred skoraj desetletjem. »Začeli smo s trinajst puncami, danes nas je več kot 150. V Domžalah smo zgradili trdno skupnost, v kateri dekleta rastejo in se razvijajo,« pripoveduje. Njene prve učenke so danes že trenerke, kar je dokaz, kako tesno je povezano njihovo delovanje: »Performance cheer ni le šport, je življenjski slog, ki mladim omogoča osebnostno rast, jih uči discipline, odgovornosti in sodelovanja.« Prav to skupinsko delo je po njenih besedah bistvo uspeha: »Ne moreš biti individualist, če želiš biti del ekipe. Pri nas šteje skupina, ne posameznik.«

Čeprav je šport pri nas še vedno pretežno ženski, Mateja opaža premike v trendih. »V tujini, predvsem v ZDA, so moški pomemben del ekip, sploh v cheerleadingu, kjer so potrebni za zahtevne dvige in piramide. Pri nas fantov žal še vedno manjka, a upam, da se bo to spremenilo.«

Največji dogodek, ki ga pričakujejo letos, bo evropsko prvenstvo v Ljubljani, ki bo prava priložnost, da širša javnost spozna ta šport. »Upam, da bomo s tem dogodkom ljudem pokazali, kako zahteven, lep in povezan je naš šport,« sklene Mateja Grbec.

Petra Znoj