Prvi obmorski dopust leta za filmoljubce

Kot se spodobi za začetek junija, je Izolo tudi tokrat že devetnajstič preplavil film. Mesto, ki se sicer ponaša le z enim kinematografom, ki niti ne dela vsak dan v tednu, med kvalitetnimi umetniškimi filmi pa predvaja tudi holivudski ekskrement, tako v enem tednu zasije v povsem drugačni luči. Ponudba kulturnih dogodkov se naenkrat opazno poveča, tako na filmskem kot tudi na glasbenem področju in celo v sferi razstav. 

Medtem ko je bilo na projekcijah opaziti raznoliko stare gledalce, je Muzika ob svetilniku  navdušila predvsem mlajše občane, ki so se končno lahko zabavali tudi po polnoči, saj so koncerti trajali do dveh zjutraj. Vreme je bilo organizatorjem letos naklonjeno, zato so vsa prizorišča obratovala po normalnem urniku. Za razliko od prejšnjih let pa tokrat ni bilo fillmskega platna na Manziolijevem trgu. Dež je v resnici zagodel le v torek, zaradi česar je bila brezplačna projekcija presenečenja za Izolane prestavljena v Kulturni dom. Predvajali so intimno dramo Po soncu, ki preizprašuje odnose med starši in otroci ter se dotika vprašanja duševnih motenj in samomora. 

A vsi filmi niso bili tako tragični, kljub temu da je šlo za nabor, ki je postregel z nekonvencionalnimi filmi tako po vsebini kot po formi. Na festivalu je bil denimo predvajan tudi celovečerni filmski prvenec Benjamina Deboosereja Življenje in nenavadne prigode Robinsona Crusoeja, ki je osemindvajset let živel povsem sam na naseljenem otoku in pravil, da je njegov. Film dolgega naslova pod drobnogled vzema klasično literarno delo in brez moraliziranja, vendar z absurdnim humorjem opozori na vse napake v njem. Namesto rasističnega in kolonialističnega romana smo tako dobili vključujočo parodijo. Pred njo so predvajali še prvo nemo filmsko uprizoritev Robinsona Crusoeja, ki jo je leta 1902 ustvaril Georges Méliès in jo je s kitaro v živo spremljal Niko Novak.

Med filmskimi vrhunci izpostavimo še srbski film Ste videli to žensko?, ki po formi malo spominja na z oskarjem nagrajeno odbito pustolovščino Vse vsepovsod naenkrat. Ker je res tako, kot je vodja programske selekcije festivala Varja Močnik dejala pred filmom: »Ne poskusite si predstavljati, kaj bo sledilo, ker vas lahko vsaka nova sekunda filma povsem preseneti.«

Za konec naj omenimo, da smo v festivalskem sožitju uspešno živeli z ježi, ki jih je več kot lani, a očitno skupaj z dezinsektorji niso uspeli pobiti vseh ščurkov v mestu, saj smo tudi te še opazili. Strigalic je bilo žal enako veliko kot lani, meduze in morski ježki pa so se spodobno držali vsak zase.

Pia Nikolič