
Pri Beletrini letos tudi novi romani Jančarja, Partljiča in Ihana
- Napovedujejo tudi ponatise romanov Pet fragmentov Lojzeta Kovačiča in Zrno od frmntona Marjana Tomšiča ter Jančarjevega romana To noč sem jo videl.
Letošnji knjižni program založbe Beletrina prinaša skoraj 50 novih izdaj domačih in tujih avtorjev. Izšle bodo nove knjige velikanov slovenske literature, kot so Drago Jančar, Tone Partljič in Alojz Ihan. Nadaljujejo s prevajanjem del Petra Handkeja, napovedujejo tudi izid bibliofilske izdaje Njegoševega Gorskega venca.
Po besedah direktorja založbe Mitje Čandra je pogled na napovedane knjižne naslove po 25 letih dela na založbi poseben privilegij, obenem je jubilej pravšnji trenutek za premislek, kaj se je zgodilo z Beletrininimi programskimi zastavki iz sredine 90. let minulega stoletja.
“Prepričan sem, da smo v osnovi zavezani istim načelom kot nekoč. Ne omejujemo se na generacijo, ideologijo, estetsko usmeritev ali karkoli drugega. Smo pa danes še bolj igrivi kot nekoč, še več eksperimentiramo s starim in novim, še bolj pogumno preizkušamo nove knjižne forme in se še bolj zavzeto ukvarjamo s posebno naravo vsake načrtovane knjige,” so njegove besede povzeli pri založbi.
Izdali bodo nov Jančarjev roman Ob nastanku sveta, v katerem se pisatelj vrne v Maribor. Če so bralci v prejšnjih Jančarjevih romanih sledili usodam izmišljenih junakov, pa je tokrat protagonist kar avtor sam, so zapisali pri založbi. Ihan je napisal roman Ne(moč), ki se ukvarja s temo koronavirusa in svetom epidemiologov, ki v krizi iz popolne anonimnosti stopijo v ospredje in postanejo simbol neznanske družbene moči.
Partljičev roman Ljudje z majhnega otoka je neke vrste jadranska balada, ki jo avtor mojstrsko stke v prozo, polno močnih barv tamkajšnjega življenja. Goran Vojnović pa bo za roman Đorđić se vrača, nadaljevanje uspešnice Čefurji raus!, nazaj v Ljubljano pripeljal protagonista Marka Đorđića.
Rdeča kapica je prva v seriji psiholoških kriminalk Irene Svetek, v kateri kot glavni lik nastopa okrožni državni tožilec Mio Aurelli, zasvojenec z igrami na srečo. Nov zabaven roman v razkuštranem slogu Nepočesane misli bo ob 70. rojstnem dnevu izdal Emil Filipčič, Tina Kozin pripravlja biografijo Nika Grafenauerja, Petra Pogorevc, ki je lani napisala biografijo Rac o gledališkem igralcu Radku Poliču, se bo letos posvetila gledališki in filmski igralki Jožici Avbelj, Igor Grdina pa je ob stoletnici smrti Josipa Ipavca napisal njegovo biografijo Slovenski Mozart.
Pri Beletrini tudi letos nadaljujejo s prevodi Handkejevih del. Roman Moje leto v nikogaršnjem zalivu je njegovo osrednje prozno delo, pod prevod se podpisuje Amalija Maček. Napovedujejo tudi izid prestižne dvojezične bibliofilske izdaje Gorskega venca črnogorskega pesnika Petra Petrovića Njegoša v novem prevodu Miklavža Komelja. Jungovi privrženci pa se bodo letos razveselili knjige Razvoj osebnosti, zbirke o otroški psihologiji v prevodu Barbare Štuhec in Alfreda Leskovca.
Zbirka Klasična Beletrina, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti in bo izhajala do leta 2024, pa bo letos bogatejša za pet novih naslovov v novih prevodih. To bodo Zgledne novele Miguela de Cervantesa, Radetzkyjeva koračnica Josepha Rota, roman Charlesa Dickensa Naš skupni prijatelj in roman 1793 Victorja Hugoja, Jose Maria de Eca de Queiros pa se bo predstavil z romanom Zločin očeta Amara.