Predsednika Slovenije in Portugalske v Piranu s študenti o podnebju in migracijah
Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je v sklopu dvodnevnega obiska v Sloveniji danes skupaj z gostiteljico, slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, obiskal Evro-sredozemsko univerzo (Emuni) v Piranu. Tam sta imela tudi pogovor s študenti; beseda je tekla predvsem o podnebni krizi in migracijah na območju Sredozemlja.
Pirc Musar je opozorila, da v Sredozemskem morju vsak dan konča 730 ton odpadne plastike, kar je treba nujno spremeniti. Glede migracij pa je dejala, da so se v zadnjih letih spremenile, saj smo jih v preteklosti povezovali predvsem z begom pred vojnimi razmerami, v bližnji prihodnosti pa se bomo soočili z migranti zaradi podnebne krize, ki bo najprej prizadela prav Afriko.
Ob tem je predsednica navedla, da je na območju severne Afrike okrog 70 odstotkov prebivalstva takšnega, ki šele načrtuje svoje življenje, kar pa zaradi podnebnih sprememb ne bo mogoče.
“Če takšnih pogojev doma nisi deležen, greš drugam. V vsakem primeru, ne glede na razlog, pa je težko zapustiti domačo zemljo. A prav zato je pomembno, da pomagamo mladim,” je je dejala predsednica. Kot je opomnila, statistike kažejo, da bolj ko gremo proti jugu, več mladih v starosti od 18 do 35 let zapušča domače države, v Sloveniji pa je takšnih le 1,3 odstotka.
Portugalski predsednik je v pogovoru med glavnimi izzivi za prihodnost Sredozemlja na prvo mesto postavil podnebne spremembe, dodatno pa je omenil še migracije, humanitarne krize in stabilnost v širši regiji. Kot je dodal, se pogosto govori o Bližnjem vzhodu, a so konflikti tudi v centralni Afriki, zaradi tega pa prihaja do novih migracij: sprva v severno Afriko in nato tudi naprej.
Sogovornika sta se dotaknila tudi krepitve Evropske unije na ekonomskem in tehnološkem področju. Ob tem je Pirc Musar prikimala poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki med drugim opozarja, da bi morala Evropska unija za sodobno tehnologijo in znanost nameniti 800 milijard evrov, s čimer bi lahko dohiteli ZDA in Kitajsko, ki veljata za najmočnejši velesili na tem področju.
“Še vedno pa je najpomembnejše to, da se na svetu začnemo posvečati temu, kako reševati življenja, ne pa, kako ubijati. To govorim kot ženska in kot mati,” je dodala slovenska predsednica. Obenem je opozorila, da na svetu trenutno divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni.
Evro-sredozemska univerza s sedežem v Piranu je sicer ta teden predstavila pilotno pobudo za dokončanje magistrskega študija beguncev in migrantov, ki jo nameravajo v prihodnjem študijskem letu odpreti za študente iz severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Predstavnica agencije ZN za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Nicole Epting je pobudo na ponedeljkovi novinarski konferenci označila kot dober primer, kako zaveze spremeniti v dejanja. Za primer je izpostavila sirska študenta, ki sta na Emuni v tekočem študijskem letu prišla iz Turčije.
