Razkorak med potrebami in dostopnostjo do finančnih virov se je lani v primerjavi s predlani znižal, saj so podjetja poročala o izboljšanju dostopnosti do večine finančnih virov. Ta ostaja ena najmanj pomembnih omejitev pri poslovanju, največja je bila lani pomanjkanje kvalificiranega osebja, kaže najnovejša raziskava Banke Slovenije.
Približno 45 odstotkov podjetij je v raziskavi, ki jo je Banka Slovenije izvedla lani med 1182 podjetij, kot najpomembnejši omejevalni dejavnik poslovanja navedlo omejen dostop do kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev. Sledili so stroški proizvodnje in dela ter tuje povpraševanje za velika podjetja in predpisi za mala in srednje velika podjetja. Dostopnost do virov financiranja je bil podobno kot v zadnjih letih poleg plačilne nediscipline eden najmanj pomembnih omejitvenih dejavnikov, so danes sporočili iz Banke Slovenija.
Podjetja so po njihovih navedbah ocenila, da so imela v letu 2021 na voljo dovolj virov financiranja. “Ugotavljamo tudi, da se podjetja v Sloveniji večinoma financirajo z notranjimi viri financiranja (privarčevani zaslužek ali prodaja sredstev) in z bančnima viroma (posojilo in prekoračitev na tekočem računu). Pomemben vir je tudi lizing. Visok delež financiranja podjetij so lani predstavljale subvencije oz. subvencionirana bančna posojila, kar je posledica pomoči države ob epidemiji koronavirusa,” so povzeli.
Lani so podjetja vložila manj zahtev za vse vire financiranja, razen malih podjetij za komercialni kredit in drugo zunanje financiranje. Velika podjetja so najbolj znižala vloge za lizing, oba bančna vira in odkup kratkoročnih terjatev ali faktoring. Srednja in mala podjetja so zmanjšala število vloženih zahtev predvsem za oba bančna vira. Podjetja so pri pridobivanju zunanjih virov uspešna, okoli 90 odstotkov jih je namreč prejelo vsaj del želenih sredstev, medtem ko je bilo število zavrnjenih vlog zanemarljivo za vse vire.
Podjetja so ocenila, da je bil v letu 2021 vpliv epidemije na poslovanje manjši kot leto prej. “Raziskava je pokazala, da so zaradi učinkov epidemije podjetja podobno kot v letu 2020 najprej prilagodila stroške za poslovna potovanja in investicije, najpozneje pa stroške za raziskave in plače,” so navedli v centralni banki. Najbolj negativno je epidemija vpliva na stroške poslovanja, dobavne verige, stroške proizvodnje ali dela, na promet oz. prihodek od prodaje in cene inputov v proizvodnji.
Za državne spodbude je v letu 2021 zaprosilo manj podjetij, največ vlog ali več kot 90 odstotkov so podjetja vložila za ukrepe na področju plač, precej manj za ukrepe na področju davkov in dodatne finančne spodbude podjetjem. Večina podjetij, ki so vložila vlogo, je tudi prejela sredstva, pri tem pa so bila velika podjetja praviloma uspešnejša kot mala in srednje velika podjetja.
