Po Janši – Janša! Parlamentarna demokracija kot diktatura kapitala.

»Danes je petek!« je odmevalo po ljubljanskih ulicah vsak petek med aprilom 2020 in aprilom 2022, ko so kolesarski protestniki zahtevali odstop vlade Janeza Janše. Pretekli petek so se ponovno, tokrat v občutno manjšem številu in z manj kolesi, zbrali pred sedežem vlade, vendar niso zahtevali odstopa, temveč so predstavnikom vladajočih strank predali pismo. »[D]anes nismo tukaj, da bi ’rušili vlado’ ali podpirali oportunistične napade opozicijskih strank. Obratno. Tukaj smo zato, ker nas iskreno skrbi za prihodnost in za razplet naslednjih volitev. V ZDA in mnogih državah po svetu lahko ta hip spremljamo, kako vlade, ki pozabijo na obljube volivcem in se pustijo pretentati interesom kapitala, s tem tlakujejo pot na oblast skrajnemu totalitarizmu. Leta 2022 je z nastopom vaše vlade večina Slovenije dejansko verjela v možnost boljše politike prihodnosti.«

V sporočilu političnim elitam, političnim preigravalcem in služabnikom interesov kapitala so zapisali še: »Dovolj je bilo popuščanja interesom elit, ki jim resnična demokracija nikoli ne bo intimna opcija, ki jih zanima le ohranjanje statusa quo, lasten dobiček in ožemanje ’amorfne gmote’. Dovolj je bilo političnih preigravanj, preloženih časovnic in vnaprej kompromisnih ukrepov, ki seveda požanjejo kritiko z vseh strani.« 

Ostrobesedno sporočilo, a ne zahteva po odstopu vlade, je nastalo kot odziv iniciative Glas ljudstva, ki jo sestavljajo vodje kolesarskih protestov, na neizpolnjevanje predvolilnih obljub, ki so se jim zdajšnje koalicijske stranke zavezale pred volitvami. Glas ljudstva ocenjuje, da je vlada od 122 predvolilnih zavez izpolnila le 12, prelomila pa 15 zavez. Najočitneje so vladajoči besedo požrli na področjih, ki bi lahko škodila interesom kapitala. A to je bilo, kljub temu da je Glas ljudstva po volitvah »dejansko verjel v možnost boljše politike prihodnosti«, pričakovano. 

Predsednik vlade Robert Golob je namreč predstavnik interesov kapitala, česar ni nikoli skrival. Njegova pot na čelo izvršne oblasti v Sloveniji se je namreč začela z napadom Janševe vlade na tržni delež Golobovega podjetja na energetskem trgu. Nič manj pomenljivo ni, da je na Golobovo politično platformo med prvimi stopil Janšev politični zaveznik še iz časa odcepljanja Slovenije, tihotapljenja orožja in privatizacije javnega bogastva, Anton Krkovič. A ne pustimo si zatavati v polje političnih osebnosti – materialni pogoji življenja ljudi v Sloveniji in po svetu zaradi protičloveških politik niso vsak dan slabši zato, ker je Robert Golob zlobnež. Ali vsaj ne zgolj zato. Niti se družbene razlike iz dneva v dan ne zaostrujejo, ker so Janez Janša, Donald Trump, Joe Biden, Kid Starver ali kdo drug od politične elite parlamentarnih demokracij, zlobneži. Ali vsaj ne zgolj zato. Vse to je posledica načina vzpostavljanja fantomske demokracije po drugi svetovni vojni na tako imenovanem razvitem zahodu. 

Parlamentarna demokracija temelji na svobodni vesti vsakega poslanca – torej poslanec deluje v lastnem interesu in ne v interesu svojih volivcev. Njegov mandat ni vezan na zaveze, ki jih je dal volivcem, temveč na njegovo lastno vest, karkoli naj bi že to pomenilo. Lastna vest poslancev predpostavlja predvolilno kampanjo posebne vrste – kampanjo absolutnih puhlic, neverjetnih obljub in predvsem kulturnega boja. Takšna vrsta političnega imaginarija pa vsako parlamentarno demokracijo prej kot slej spremeni v kulturno vojno za glasove med dvema strankama kapitala, pri čemer se ena stran zavzema za kulturni konservativizem, druga pa za kulturno mnogoterost. V ZDA, kjer je diktatura kapitala najočitnejša, imamo tako strujo modrega kapitala, ki se imenuje Demokrati, in strujo rdečega kapitala, ki se imenuje Republikanci. Pri nas imamo stranko rumeno-modrega kapitala, ki je izšla iz predvojnih antikomunistov, vojnih dobičkarjev in povojnih diktatorčkov, ki jo imenujemo Janšistična stranka, in na drugi strani stranko rdečega kapitala, sestavljeno iz predvojnih rdečih buržujev in privatizacijskih dobičkarjev, ki jo imenujemo Antijanšistična stranka. 

Značilnost parlamentarne demokracije je tudi, da predvolilna kampanja traja ves čas od enih do drugih volitev in ne samo v zakonsko predpisanem času predvolilne kampanje. Temu denimo služi kulturni boj med koalicijo in opozicijo ob kulturnem dnevu ali še aktualnejše ob razpravi v parlamentarnem odboru o alkoholu v izobraževalnih ustanovah. Predvolilna kampanja je tudi kolesarsko protestiranje med Janševo vlado – pa naj se kolesarji tega zavedajo ali ne. Predvolilna kampanja je tudi zdajšnje protestiranje Glasu ljudstva, naslednikov kolesariata, kljub temu da v mastnem tisku zagotavljajo: »EDINA PRAVA PREDVOLILNA KAMPANJA BODO URESNIČENE OBLJUBE«. Protestno pismo s seznamom neizpolnjenih predvolilnih obljub bo namreč vlada uporabila za to, da dobro leto pred volitvami začne obljube – seveda tiste, ki ne škodijo preveč interesom kapitala, to je financerjem strankarske kampanje – izpolnjevati in jih obešati na velik zvon. Če bi jih izpolnili prej, bi na njih volilna baza že pozabila. Hkrati se bo Glas ljudstva lahko repenčil, da je mogoče družbo spreminjati na bolje z miroljubnimi protesti in s tem še dodatno zastrl razredni boj.  

Materialne okoliščine izkoriščanega razreda se bodo kljub izpolnitvi vseh liberalnih zavez, ki so jih koalicijske stranke obljubile Glasu ljudstva, slabšale, medtem ko se bo svobodna gospodarska pobuda svobodno in nezadržno širila. Razredu, ki na volitvah odloča, pa bo ostala na izbiro janšistična policijska represija s kemičnimi sredstvi in antijanšistična represija brez kemičnih sredstev. Če bi volitve lahko kaj spremenile, bi jih že prepovedali.