Panelisti na BSF za krepitev obrambnih zmogljivosti in širitev Nata
Zveza Nato mora podvojiti prizadevanja za odvračanje ter okrepiti obrambne zmogljivosti, zlasti v Evropi, so poudarili sodelujoči v razpravi na BSF o prihodnosti Nata ob 75-letnici zavezništva. Zavzeli so se tudi za enotnost med članicami in nadaljnjo podporo Ukrajini ter podprli širitev Nata na Zahodni Balkan.
“Glavno grožnjo predstavlja Rusija, ki zavezništvu vsakodnevno postavlja nove izzive. Nato mora zato okrepiti svoje delovanje v Evropi in investirati v obrambne zmogljivosti,” je dejal pomočnik generalnega sekretarja Nata za obrambno politiko in načrtovanje Angus Lapsley.
Napovedal je, da bodo to jesen opravili pogovore z vsemi zaveznicami, kako in v kaj bodo morale investirati v naslednjih petih ali desetih letih.
Britanski diplomat je poudaril tudi nujnost porabe dveh odstotkov BDP za obrambo in dodal, da se bodo morale nekatere članice Nata bolj približati trem ali celo petim odstotkom.
O porabi za obrambo je govoril tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, ki se je prav tako udeležil razprave z naslovom Nato po 75 letih: zavezništvo, pripravljeno na prihodnost.
Zatrdil je, da bo Slovenija v skladu s trenutnimi načrti do leta 2030 poskrbela za dvig porabe za obrambo na dva odstotka BDP, o morebitni višji porabi pa ni želel govoriti. Članstvo Slovenije v Natu je označil za zgodbo o uspehu in se zavzel za širitev Nata na Zahodni Balkan, čemur so pritrdili tudi drugi sodelujoči v razpravi.
Nekdanji francoski veleposlanik pri Natu Alexandre Escorcia je ob tem menil, da Nato v zadnjem času iz več razlogov doživlja revitalizacijo, med drugim zaradi ruskega predsednika Vladimirja Putina in agresije na Ukrajino.
Putina je v vlogi katalizatorja za krepitev enotnosti med članicami Nata omenil tudi ameriški diplomat Philip Reeker, ob tem pa izrazil optimizem glede prihodnosti in dejal, da je zavezništvo kljub morebitnim političnim trenjem med Evropo in ZDA stalno povezovalo obe strani Atlantika.
Nekdanji turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem opozoril na nekatere politične vidike delovanja zavezništva.
“Sedanji sistem, v katerem prevladuje Zahod, je vse bolj pod vprašajem. Svet postaja multipolaren, zato mora Nato delovati bolj strateško in vizionarsko, da bi se prilagodil temu novemu obdobju,” je dejal. “Razumeti mora obtožbe globalnega juga glede dvoličnosti pri obravnavanju določenih vprašanj,” je še dodal turški minister, pri čemer je izpostavil vojni v Gazi in Ukrajini.
Govora je bilo tudi o Kitajski, ki zlasti po mnenju ZDA trenutno predstavlja izziv in grožnjo za zvezo Nato. “Ne smemo iskati novih sovražnikov,” je ob tem dejal Cavusoglu. Menil je, da mora Nato storiti več za dialog s srednje močnimi vojaškimi silami zunaj zavezništva, pri čemer mora ravnati tako s previdnostjo kot pravičnostjo.
Sodelujoči so se sicer strinjali, da mora zveza Nato – zlasti njene evropske članice – nujno poskrbeti za krepitev obrambnih zmogljivosti, še naprej podpirati Ukrajino v boju proti ruski agresiji in svojo podporo dejansko uskladiti z obljubami.
