Pahor: Slovenija si bo prizadevala za rešitev blokade Severne Makedonije na poti v EU
Slovenija si bo v času predsedovanja Svetu EU prizadevala za rešitev bolgarske blokade Severne Makedonije na poti v EU, je danes na prespanskem forumu v makedonskem Ohridu povedal predsednik republike Borut Pahor.
Po Pahorjevi oceni je zavlačevanje pogajanj s Severno Makedonijo nerazumno oziroma še več, je politično napačno in spodkopava avtoriteto EU, so sporočili iz njegovega urada.
Dejal je, da sicer ne more govoriti v imenu vlade, a si bo Slovenija v času predsedovanja Svetu EU prizadevala za preboj glede začetka pogajanj EU z Albanijo in Severno Makedonijo ter hitrejšo širitev EU na Zahodni Balkan. “Slovenija si bo v času predsedovanja iskreno prizadevala za rešitev bolgarske blokade Severne Makedonije,” je povedal.
Napovedal je, da se bo prihodnji teden ob robu vrha pobude Tri morja na dvostranskem srečanju sestal z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom. Že danes pa ima na programu dvostransko srečanje s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim.
Predsednik je sicer na Prespanskem forumu za dialog izpostavil pomen širitve EU in nadaljnje širitve zveze Nato, ki je ključnega pomena za stabilnost in blaginjo sosednje regije Zahodnega Balkana. Poudaril je, da je širitev EU na države Zahodnega Balkana prvovrstno geopolitično vprašanje in da je treba na to regijo gledati kot na celoto, so sporočili iz urada predsednika republike.
Pahor je ocenil, da bi bilo najbolje, da EU temu vprašanju prilagodi svojo širitveno strategijo in da je absorpcijska kapaciteta EU dovolj velika tudi ob hitri širitvi. Pri vprašanju širitve postaja vse bolj pomemben tudi čas, saj s počasno širitvijo slabi zaupanje v evropsko prihodnost. Hkrati bi hitrejša širitev EU na Zahodni Balkan ovrgla nevarne razmisleke o spreminjanju meja, ki da se gotovo ne bi moglo zgoditi po mirni poti, zato te razmisleke slovenski predsednik popolnoma zavrača.
Predsednik je še dejal, da bi hitra vključitev držav Zahodnega Balkana v EU bistveno okrepila tudi ozemeljsko celovitost teh držav in varnost regije in Evrope kot celote. “Brez Zahodnega Balkana Evropska unija ostaja nedokončan mirovni projekt,” je dejal.
V nadaljevanju je poudaril pomen partnerstva z ZDA in ocenil, da transatlantsko zavezništvo dobro razume geopolitiko Zahodnega Balkana.
Črnogorski predsednik Milo Đukanović pa je poudaril, da so sporočila, ki prihajajo iz Washingtona, spodbudna glede želje po obnovi evro-atlantskih vezi, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.
Evropa mora okrepiti prisotnost na Zahodnem Balkanu, je še dejal. Zaradi neodločne politika EU do Zahodnega Balkana namreč po njegovih besedah zanimanje za Evropo pojema.
