Osnutek za osnutek priprave strategije za ustanovitev podnebnega odbora

Vlada je pripravila osnutek podnebnega zakona, ki je bil v javni obravnavi do tega tedna. K zakonskemu ukrepanju zoper vse hitrejše spreminjanje planeta v za človeka neprimerno življenjsko okolje so vlado mogoče pripravile vsakoletne naravne katastrofe, povezane s podnebjem, zagotovo pa so jih k delu spravili posodobljeni evropski predpisi s področja podnebnih politik. Verjetno premalo in gotovo prepozno, a osnutek zakona vsaj ne prenaša celotne odgovornosti podnebne krize na pleča potrošnikov, kot je bilo v navadi doslej.

Cilj zakona je razogljičenje in podnebna nevtralnost do leta 2050, pot do cilja pa je še precej v oblakih. 

V 12 mesecih od sprejetja zakona naj bi vzpostavili dolgoročno podnebno strategijo, ki bi za obdobje vsaj 30 let opredelila cilje podnebne politike in možne ukrepe za njihovo doseganje. Strategija bi se pregledala in po potrebi posodobila vsakih deset let. Hkrati bi za vsako desetletje vnaprej pripravili akcijsko-strateški dokument, izvajanje katerega naj bi se pregledalo na dve leti.

Na podlagi strategije prilagajanja naj bi v 18 mesecih od uveljavitve zakona regionalne razvojne agencije pripravile regionalne akcijske načrte prilagajanja podnebnim spremembam z ukrepi, ki bi upoštevali posebnosti na regionalni ravni.

Predvidena je tudi priprava socialnega načrta za podnebje, ki bi določal ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva zakonskih ukrepov na ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, da se zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost.

Vlada naj bi kot neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebne politike ustanovila podnebni svet. V njem naj bi bilo devet neodvisnih strokovnjakov, od katerih bi štiri predlagale javne univerze, tri Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva pa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju podnebnih sprememb. Svet bi med drugim spremljal izvajanje omenjenih strateških dokumentov in dajal predloge glede ukrepov.

Uvedli bi dan za podnebje, ki bi bil glede na osnutek vsako leto tretji četrtek v septembru. Na ta dan bi državni zbor obravnaval podnebno ogledalo, izvajali bi se izobraževalni in promocijski dogodki na področju podnebnih sprememb, tem temam bi se posvečali tudi vsi vzgojno-izobraževalni in visokošolski zavodi.

Do tukaj torej zakon ne opredeljuje ničesar konkretnega, pravzaprav prelaga ukrepanje na čas po sprejetju zakona, takrat bodo namreč ustanovili svete in druga telesa, določili strategije in cilje ter postavili kazni za kršitelje. Verjetneje pa je, da bodo tudi po sprejetju zakona pisali smernice in utemeljevali strategije. In tako v krog. Tako kot celotna Evropska unija namreč slovenska oblast ne najde krivca za podnebne spremembe, ki je, zdaj že več kot očitno, družbeni način produkcije, ki ga živimo, torej kapitalizem. To se precej jasno pokaže v nadaljevanju osnutka zakona. 

Še naprej je predvideno financiranje s subvencijami ali drugimi oblikami dajanja nepovratnih sredstev iz Eko sklada ali drugih gospodarskih javnih služb, med instrumenti pa sta navedena še trgovanje s pravicami do izpustov in izdaja posebnih državnih obveznic za zniževanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe, neke vrste podnebnih obveznic. Podnebni zakon bo pri tem glede na zakonski osnutek tudi podrobno opredelil vse vidike delovanje Eko sklada. Green-washing v polnem sijaju. 

Seveda se mora vsaka vlada posluževati green-washinga iz dveh razlogov – na eni strani mora odgovoriti mladini, ki je zaradi podnebne katastrofe v njihovi prihodnosti vse bolj tesnobna, na drugi pa zadovoljiti gospodarske lobije, ki se še kako zavedajo, da je njihova dejavnost najodgovornejša za spremembe podnebja. 

V zakonskem osnutku je tako omenjena tudi okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida. Prihodki od tega so predvideni kot namenska sredstva državnega proračuna, dajatev pa naj bi plačevali tisti, ki povzročajo onesnaževanje. A več o tem po sprejetju zakona, ko naj bi vlada podrobneje določila osnovo za obračun dajatve, povzročitelje onesnaževanja, način izračuna, obračunavanja, odmere in plačevanja dajatve, merila in pogoje za oprostitev plačila, vračilo že plačane okoljske dajatve ter izjeme, ko se okoljska dajatev ne plačuje.

A ne tako hitro, sporočajo gospodarstveniki, ki svojo dejavnost povzdigujejo celo na raven božanstva in o sebi govorijo kot o abstraktnemu Gospodarstvu. »Gospodarstvo opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi, morata biti enakovredna in uravnotežena,« je uvodoma poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal na skupni seji strateških svetov GZS za okolje in za energetski prehod. Seveda, kaj nam pa rabi planet in življenjsko okolje, če ne moremo zabeležiti dobičkov. 

Sodeč po zakonskem osnutku, naj bi država v celoti odpravila vse proračunske odhodke in davčne izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv. Obenem naj bi v proračunih določila 37-odstotni delež odhodkov za namene prispevanja k ciljem zakona in izvajanje nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Ta obveznost bi sicer izključevala sredstva, namenjena občinam, obveznosti do skladov socialnega zavarovanja, plačila sredstev v proračun Evropske unije ter izdatke, ki nimajo neposrednega vpliva na podnebne spremembe, kot so stroški plač v javnem sektorju, tekoči transferji posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči transferji, plačila obresti ter oblikovanje rezerv.

Zakonske globe bi glede na težo prekrška in velikost zakonskega zavezanca po osnutku segale od 1500 pa vse do 125.000 evrov, predvideni so tudi penali za kršitelje. Ti bi bili vezani na presežne emisije toplogrednih plinov.

Kot vsakič, ko politiki govorijo o podnebju, so načrti široki in velikopotezni, a nikakor dovolj določni, da bi jih lahko držali za jezik. Enako razpravo lahko pričakujete ob prihodnji podnebni katastrofi, vendar vedite, da svobodne gospodarske pobude ne bomo omejevali, pa naj crkne vse ostalo. 

Jaka Virant