Odločitev ustavnega sodišča glede referenduma o parlamentarni preiskavi za Klakočar Zupančič pričakovana
Za predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je odločitev ustavnega sodišča, da sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ni v neskladju z ustavo, pričakovana. “Kar sem zatrjevala ves čas in je tudi koalicija v DZ podprla, je sedaj zelo trdno ustoličilo tudi ustavno sodišče,” je dejala.
Predlagateljica novele Klakočar Zupančič je današnjo odločitev ustavnega sodišča pozdravila in ocenila, da je ugotovitev ustavnega sodišča tudi svojevrsten dosežek. Novela namreč uresničuje odločbe ustavnega sodišča in po njenih besedah bode v oči, da so toliko časa ostajale neuresničene. Ko je sama prevzela vodenje DZ, se je namreč seznanila s poročilom Evropske komisije o vladavini prava, ki je Slovenijo opozarjala na neuresničitev več ustavnih odločb, tudi omenjenih, je izpostavila.
“Ni, da bi si šteli v čast, da smo toliko časa pustili odločbe neuresničene, sem pa vesela, da smo se tega lotili. Vesela sem tudi, da je večina poslank in poslancev v državnem zboru spoznala potrebnost take odločitve in da smo to izpeljali,” je še dodala Klakočar Zupančič. Po njenih besedah pa zdaj sledi tudi uveljavitev novele, ki bo “parlamentarno preiskavo postavila v pravni okvir, v kakršnem bi morala biti že vedno”.
Kot je še sklenila, pa je povedno, da odločitev ustavnega sodišča o skladnosti sklepa z ustavo prihaja na dan, ko DZ na predlog SDS in NSi razpravlja o predlogu za njeno razrešitev, pri čemer ji opozicija očita kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimerno vedenje.
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v parlamentarni postopek torej vložila predsednica DZ, poslanci pa so jo po vetu državnega sveta potrdili v začetku septembra. Opozicijska SDS je zatem vložila pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma ter tak sklep tudi potrdila.
Menijo namreč, da novela spada med eno od v ustavi določenih izjem, v primeru katerih naknadni zakonodajni referendum ni dopusten. Gre za zakone, ki odpravljajo protiustavnost. Predlog novele namreč sledi več odločbam ustavnega sodišča. Taki oceni je danes pritrdilo tudi ustavno sodišče.
Novela med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh. Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi DZ ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi.
