
Odbor DZ za notranje zadeve se je seznanil s poročilom o resoluciji preprečevanja in zatiranja kriminalitete
Odbor DZ za notranje zadeve se je seznanil s poročilom o izvajanju resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2019-2023, s poudarkom za lani. Prizadevanja za varno družbo po besedah predstavnice ministrstva za notranje zadeve Helge Dobrin nadaljujejo v okviru že sprejete resolucije na tem področju za 2024-2028.
Osrednji cilj resolucije za obdobje 2019-2023 je učinkovito oblikovati in izvajati politiko preprečevanja in zatiranja kriminalitete oziroma zagotavljati družbeno okolje, ki bo dolgoročno zmanjšalo kriminaliteto. To predvideva na devetih področjih, med drugim varnosti v lokalnih skupnostih, nasilja, sovražnega govora, gospodarske kriminalitete, korupcije in zaščite javnih sredstev.
Za lani so predvideli uresničitev 36 programov oziroma strategij na tem področju, od katerih so jih 22 uresničili, deset delno, štirih pa niso izvedli. Med neizvedenimi so analiza uspešnosti izvajanja 35. člena o organiziranosti in delu v policiji, oblikovanje predloga mreže institucij za podporo šolam, uveljavitev interesov Slovenije v protiteroristični iniciativi držav zahodnega Balkana in vodenje regionalne mreže nacionalnih protiterorističnih enot držav zahodnega Balkana, je razvidno iz poročila.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin je neizvedba predvsem posledica zunanjih dejavnikov, kot so pomanjkanje sodelovanja, spremembe v delovanju institucij in preseganje pristojnosti posameznih ministrstev. “Kljub temu je bila večina načrtovanih strategij uspešno izvedena, kar kaže na učinkovito implementacijo,” je ocenila.
Izvaja se sicer resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028, ki jo je odbor DZ za notranje zadeve potrdil aprila. Nova resolucija po besedah Dobrin nadaljuje prizadevanja na tem področju in vključuje tudi nekatere strategije, ki so bile v preteklem obdobju le delno uresničene, denimo vzpostavitev mehanizmov začasnega zavarovanja in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega.