Občine proti agresivnim oglaševalcem
Kranjskogorski občinski svetniki so po mnogih pritožbah občanov na februarski seji v prvem branju sprejeli Odlok o oglaševanju, plakatiranju in obvestilnem sistemu v občini Kranjska Gora. S to potezo so podrobneje določili področje oglaševanja in plakatiranja na območju občine, ki so mu sledile še nekatere občine, ki očitno dajejo prednost željam prebivalcev glede odločanja, v kakšnem kraju bi radi živeli, pred svobodno gospodarsko pobudo, ki je sicer ustavna pravica. Varovanje okolja in samoupravljanje sta sicer prav tako zapisani ustavni pravici. Pri sprejemanju odloka so upoštevali mnenje stroke, torej krajinskih arhitektov, ki so edina prava stroka za urejanje zunanje podobe nekega kraja. Na občini opozarjajo, da težava ni tam, kjer gre za stavbno zemljišče, saj bodo na takšnih območjih še naprej dopuščali javno oglaševanje.
Skoraj na vseh zborih občanov so tudi navzoči krajani opozorili na težavo onesnaževanja okolja z reklamnimi panoji, ki marsikje zakrivajo prelep pogled na naravne vedute Zgornjesavske doline. Županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan je na občinski seji pojasnila, da je s prvim januarjem začel veljati tudi nov 35. člen Zakona o urejanju prostora, s katerim se prepoveduje plakatiranje na kmetijskih zemljiščih, in zagotovila, da bo občina plakatna mesta, ki jih ima na svojih zemljiščih, kot prva odstranila. Občinski odlok bo na novo določil ta pravila in med drugim bo tudi oglaševanje prireditev na velikih panojih dovoljeno le teden pred njihovim začetkom in le še dan po koncu prireditve. V preteklosti se je namreč dogajalo, da so panoji v času prireditev stali kar tri mesece.
Še en pomembna točka predloga odloka je, da naj bi lahko na javnih površinah v lasti Občine Kranjska Gora objekte za oglaševanje postavljala samo javni zavod ali javno podjetje v lasti občine. Tudi tržil jih bo lahko le javni zavod oziroma javno podjetje. Na teh oglasnih mestih naj bi bilo dovoljeno oglaševanje dogodkov in prireditev, ki se bodo dogajali na območju občine Kranjska Gora. Prav tako naj bi bilo na teh oglasnih mestih dovoljeno oglaševanje gospodarskih dejavnosti, ki se izvajajo na območju občine Kranjska Gora. Kot zapisano, je v odloku ostalo staro besedilo, ki ne omejuje gostote oglasnih panojev, ko gre za oglaševanje na prostorih, ki niso izrecno našteti v 35. členu.
Z uveljavitvijo zakona o urejanju prostora (ZureP-3) so občine dolžne svoje prostorske akte uskladiti do konca letošnjega leta. Sem spadajo tudi odloki o oglaševanju, ki morajo biti v skladu s 35. členom zakona, ki je stopil v veljavo prvega januarja letos. V tem členu so jasno navedene omejitve pri oglaševanju: »V območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča in niso v poselitvenih območjih, je ne glede na prostorske izvedbene akte prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.«
Predlog odloka o omejitvi zunanjega oglaševanja v občini Kranjska Gora je sprožil pozornost tudi v drugih občinah. Mestni svetnik v občini Slovenj Gradec, Gregor Raj, je ugotovil, da občina podoben odlok že ima, vendar pa se določila v njem ne uveljavljajo na terenu. Odlok so v Slovenj Gradcu sprejeli že konec prejšnjega mandata in velja od maja 2022. Raj je zato postavil vprašanje: »Ali je pristojni inšpektorat odredil odstranitev oglaševalskih objektov na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, ki niso poselitvena območja?« Očitno je, da če tega ni storil, in enako velja za občinsko upravo, gre za očitno kršenje veljavnega odloka. Predvidena globa za fizične osebe znaša 500 evrov, za pravne osebe pa 5000 evrov. Očitno so globe tako nizke, da oglaševalci v času upravnega postopka inšpekcijskih služb zaslužijo mnogo več kot znašajo globe
Kako pa je z agresivnim oglaševanjem v glavnem mestu? Uslužbenci Mestne občine Ljubljana so na enem od sestankov z zainteresirano javnostjo trdili, da imajo za oglasne objekte v starem mestnem jedru pridobljena pozitivna mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Z ZVKDS so kasneje potrdili, da to ne drži. Uslužbenci MOL so na istem sestanku trdili, da imajo natančne evidence lokacij in tipov oglaševalskih objektov, podobno kot za prometno signalizacijo. Iz odločbe o zaprosilu za dostop do informacij javnega značaja pa je razvidno, da te evidence ne obstajajo.
Po veljavnih aktih Mestne občine Ljubljana objekti za oglaševanje ne smejo: »vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati, presegati merila okoliške arhitekture, zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno dediščino in na večje zelene površine, ovirati in ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času lepljenja plakatov, biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve, na nezahtevne in enostavne objekte (razen na objekte za oglaševanje), na podobne gospodarske objekte ter v drevorede,« in tako naprej.
Kdaj se bo občinam posvetilo, da velika večina občanov ne želi gledati svojega kraja posejanega z ogromnimi oglaševalskimi plakati? Potrebno je pritisniti na svoje občine, oditi do županov in zahtevati urejeno okolje. Občine so namreč tiste, ki imajo škarje in platno za odpravo ponorelega oglaševanja, ne država.
Simon Smole
