Ob prenovi učnih načrtov pomembna tudi priprava kakovostnih novih učbenikov

Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila mednarodni strokovni posvet o učnih gradivih. Sodelujoči so ob prenovi učnih načrtov v osnovni in srednji šoli, ki je v teku, izpostavili predvsem pomen priprave kakovostnih novih učbenikov in drugih gradiv, ki da mora spremljati kurikularno prenovo.

Izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na oddelku za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc je izpostavil dvojno funkcijo učbenikov in učnih gradiv, saj morajo ta predstavljati kakovosten učni vir za učenca in hkrati učno sredstvo za učitelja. Po njegovih besedah je zahtevno pripraviti učno gradivo, ki bo hkrati skladno z raznolikimi didaktičnimi načeli, kot so problemskost, nazornost, sistematičnost, ekonomičnost in racionalnost.

Spomnil je, da je v zadnjih 20 letih prišlo do pojava elektronskih učbenikov, ki so po pravilniku razdeljeni na digitalizirane in interaktivne. Digitalizirani učbeniki so tako kot tiskani opredeljeni kot gradiva, ki ne smejo zahtevati vpisovanja rešitev, v interaktivne učbenike pa je dovoljeno vpisovati in vrisovati rešitve. “Z istim pravilnikom je enim učbenikom dovoljeno več kot drugim,” je opozoril.

Štefanc se zavzema za to, da bi osnovnošolcem zagotovili učbenike v trajno last. “Učna gradiva vključno z učbeniki morajo biti za učence dovolj funkcionalna in tega ni preprosto doseči, če jih morajo nepoškodovane vrniti v šolski sklad,” meni.

Spregovoril je tudi o osnutku predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki še naprej predvideva zagotavljanje uporabe učbenikov iz skladov, obenem pa spodbuja pripravo in uporabo prenovljenih učnih gradiv. Ker se obeta precejšnja prenova kurikularnih dokumentov, se zdi Štefancu pomembno, da bi nastajala kakovostna prenovljena gradiva, saj je jasno, da obstoječa gradiva ne bodo ustrezna za pouk po novih kurikularnih dokumentih.

Gregor Torkar z ljubljanske pedagoške fakultete, ki je predstavil izsledke projekta Za kakovost slovenskih učbenikov, je izrazil zadovoljstvo, da se ob prenovi učnih načrtov odpira tudi vprašanje kakovosti učnih gradiv. Pri njihovi pripravi je treba po njegovih besedah sodelovati z založbami, saj da je tudi od avtorskih skupin in urednikov učnih gradiv odvisno, kakšno šolo bomo imeli v prihodnje. Meni, da je potrebno nekajletno prehodno obdobje, v katerem bodo učna gradiva nastala postopoma.

Navedel še več priporočil, med katerimi je uvedba preverjanja strokovne in didaktično-metodične ustreznosti vseh učnih gradiv v osnovnih in srednjih šolah, ne le učbenikov. Priporoča tudi uvedbo usposabljanj za učitelje glede izbire kakovostnih učnih gradiv ter brezplačen dostop do e-učbenikov učencem in dijakom s posebnimi potrebami.

Jaka Gerčar iz Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev je kot osrednje vprašanje današnjega posveta, na katerem so predstavili tudi primere dobrih praks iz tujine, izpostavil to, kako lahko s kakovostnimi učnimi gradivi v Sloveniji zagotovimo kar največjo uspešnost učencev. Po njegovih besedah korenite in sunkovite spremembe današnjega časa kličejo po drugačnih kompetencah, dodaten razlog za zaskrbljenost pa je to, da po dosežkih nismo v vrhu mednarodnih raziskav PISA in PIRLS.

Po njegovih navedbah države, ki več vlagajo v učna gradiva, dosegajo tudi boljše rezultate v mednarodnih raziskavah. Pojasnil je, da so se učbeniki v preteklosti spreminjali in da se založniki odzivajo tudi na nova spoznanja na področju učenja ter jim prilagajajo gradivo. “Več barve ni nujno boljše,” je ponazoril. Prav tako novejši delovni zvezki pogosto vsebujejo več besedila, s čimer preverjajo bralno razumevanje, je pojasnil.

Glede učbeniških skladov je dejal, da so bili ti ob ustanovitvi v prvi vrsti socialni korektiv, danes pa 97 odstotkov učencev uporablja učbenike iz skladov. Opozoril pa je, da je več kot polovica učbenikov v učbeniških skladih stara sedem let.