Na BSF tudi o različnih vidikih širitve EU

V okviru Blejskega strateškega foruma (BSF) sta danes potekali dve razpravi o širitvi EU. V prvi so govorili o tem, ali je EU pripravljena na novo širitev in ali je leto 2030 realističen datum za pridružitev vsaj nekaterih držav kandidatk, medtem ko je bila v ospredju drugega panela sprava.

Namestnik generalnega direktorja v Evropski službi za zunanje zadeve Marko Makovec je v prvi razpravi dejal, da glede širitve obstaja splošni konsenz na ravni sedemindvajseterice. V luči dvomov o dejanski pripravljenosti EU za širitev pa je ponazoril, da institucije unije “funkcionirajo kot tanker” – tudi če kapitan ladjo usmeri v desno, bo ta potrebovala precej časa, da bo tja tudi dejansko zavila. Pripravljamo se na širitev in ne bomo se kar tako enostavno ustavili, je zatrdil.

Glavni cilj širitve EU mora ostati močnejša, ne samo večja EU, zato bomo vztrajali pri izpolnjevanju reform in pogojev, med katerimi je bistveno spoštovanje vladavine prava, ki je temelj enotnega trga in evropskega načina življenja, je dejal Makovec.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin pa je v drugi razpravi poudaril, da je širitev dvostranski proces. “Kandidatke morajo izpolniti kriterije, na strani EU in njenih članic pa je bolj zapleteno, saj je vsak korak v širitvenem procesu treba odobriti s soglasjem vseh članic,” je pojasnil. Po njegovih besedah je rešitev, da državam omogočimo, da se pogajajo, zato Slovenija v Svetu EU predlaga odločanje s kvalificirano večino za odpiranje pogajalskih poglavij.

Štucin je v razpravi o širitvi kot strateškem projektu sprave izpostavil tudi, da je sprava bistvo EU od njenega začetka in da je med državami, ki si prizadevajo za članstvo v povezavi, nujno sodelovanje.

Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt je kot eden od vabljenih slušateljev ocenil, da je politična sprava med kandidatkami z Zahodnega Balkana nujna, izvedljiva in možna, je pa zanjo potrebno regionalno sodelovanje. “Sprava ni lahek projekt, zanjo je potrebno politično vodstvo in tudi pripravljenost civilne družbe,” je še opozoril.

Dejal je še, da doslej ni bilo sposobnosti za hitro delovanje glede širitve. “Mladi ne bodo hoteli čakati še 21 let, kolikor je minilo od vrha v Solunu,” je posvaril. Na vrhu EU-Zahodni Balkan leta 2003 v Solunu je EU ponovno potrdila, da je prihodnost Zahodnega Balkana znotraj EU.

“Ljudje se utrudijo, če morajo predolgo čakati, da se kaj zgodi,” se je strinjala srbska ministrica za evropske integracije Tanja Miščević.

Ameriški veleposlanik v Srbiji Christopher R. Hill pa je izpostavil, da ZDA ne želijo podpirati nobene države ali skupine držav, ki jih ne zanima sprava. “Pred nami je dolga pot, treba je definirati interese različnih strani in ugotoviti, kje se lahko zbližajo,” je menil.

Kosovska ministrica za zunanje zadeve Donika Gervalla-Schwarz se je strinjala s Hillom, da je EU eden najuspešnejših projektov v zgodovini Evrope. “Kako dolga bo naša pot, bo odvisno od tega, kako pogumni bomo,” je še menila.