Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva za leti 2022 in 2023. Z njim nameravajo v dveh letih občinam nameniti 37,5 milijona evrov za vlaganja v zdravstvene ustanove. Po besedah ministra Janeza Poklukarja s tem občinam prihajajo na pomoč pri skrbi za zdravje občanov.
Po Poklukarjevih besedah se lahko na razpis prijavijo občine ustanoviteljice oz. soustanoviteljice javnih zdravstvenih zavodov, to je zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in zdravstvenih ambulant. Za sofinanciranje lahko do 18. februarja prijavijo tako novogradnje kot prizidave in rekonstrukcije s pripadajočo opremo.
Po besedah vodje sektorja za investicije in javna naročila na ministrstvu za zdravje Jureta Dolinarja bo ministrstvo z razpisom sofinanciralo projekte, ki se že izvajajo oz. imajo pripravljeno projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, med njimi tudi tiste, ki so jih začeli leta 2021 in bodo zaključeni v drugi polovici leta 2024.
Enakomernost dodeljevanja sredstev nameravajo zagotoviti na način, da so omejili absolutni znesek financiranja za posamezno občino, in sicer v višini 80 evrov na prebivalca v 10 letih.
Z razpisom država po ministrovih besedah prvič v zgodovini namenja znatna sredstva za infrastrukturo na primarni ravni, in to po celotni Sloveniji in v večletnem obdobju. “S tem prihajamo na pomoč lokalnim skupnostim, da skupaj z župani poskrbimo za zdravje občanov,” je dejal.
Podlaga za razpis je po Poklukarjevih besedah septembra lani sprejeti zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, s katerim naj bi v prihodnjih 10 letih za naložbe v zdravstvu namenili 2,1 milijarde evrov. Minister poudarja, da gre pri tem za velika sredstva.
V zadnjih 13 letih smo namreč v zdravstvu za naložbe v povprečju namenili nekaj manj kot 38 milijonov evrov letno, v naslednjih 10 letih pa bomo temu namenili 200 milijonov evrov letno, pri tem za primarno raven letno 20 milijonov evrov, je dejal na novinarski konferenci.
Izpostavil je še, da so bili v zadnjem letu sprejeti tudi številni drugi ukrepi za izboljšanje primarne ravni zdravstva. Omenil je uvedbo nagrajevanja specializantov družinske medicine, zagotovitev dodatnih 30 specializacij iz klinične psihologije in štipendij za študente medicine ter povečanje vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah. Izpostavil je še ukrepe za hitrejše zaposlovanje zdravnikov iz tujine in uvedbo ukrepov za razbremenitev timov ambulant družinske medicine.
